Danes Putin grozi Ukrajini, bosta jutri na vrsti Estonija in Latvija?

Odziv ruskega predsednika Vladimirja Putina na zamenjavo oblasti v Kijevu ter njegova retorika o zaščiti ruskih interesov in ruske manjšine v Ukrajini ne skrbita samo (prozahodnih) Ukrajincev.

V Estoniji in Latviji so zaskrbljeni Negotovost je mogoče opaziti skoraj v vseh ruskih zahodnih sosedah, predvsem pa so previdni v baltskih državah, zlasti v Latviji in Estoniji, ki imata številčno in pogosto nezadovoljno rusko manjšino. Poleg tega obe državi mejita na Rusijo. Obe državi pa imata ugodnejši položaj od Ukrajine, saj sta članici EU in zveze Nato.

"Litvanci in drugi Balti so seveda zelo zaskrbljeni, da bi se lahko tisto, kar se danes dogaja Ukrajini, jutri lahko zgodilo njim," je za revijo The Atlantic dejal Erik Brattberg, sodelavec organizacije Atlantic Council

V 1,3-milijonski Estoniji, kjer poleg Estoncev, ki pomenijo okoli 70 odstotkov prebivalstva, živi tudi skoraj 25 odstotkov Rusov (okoli 320 tisoč ljudi), so se zelo odločno odzvali na ruski poseg na Krimu. "To je invazija in okupacija," je jasen estonski premier Adrus Ansip, ki hkrati pomirja Estonce, da je strah odveč.

Hud spor med Estonijo in Rusijo zaradi bronastega kipa Rusko prebivalstvo je zlasti številčno v estonski prestolnici Talin in v deželi Ida-Viru, ki leži ob meji z Rusijo. Estonski Rusi so se večinoma priselili v Estonijo po tem, ko je komunistična Sovjetska zveza leta 1940 okupirala to državo ob Baltskem morju. Pred okupacijo so Estonci namreč pomenili 88 odstotkov estonskega prebivalstva.

Estonija in Rusija sta se v zadnjih letih že zapletli v hud spor. Leta 2007 so namreč estonske oblasti iz Talina odstranile bronasti kip vojaka sovjetske Rdeče armade in ga prenesle na vojaško pokopališče v bližini prestolnice. Zaradi te poteze so izbruhnili protesti ruske manjšine, protestirala je tudi Rusija. Kmalu je sledil tritedenski hekerski napad na spletne strani estonske vlade, bank, medijev in drugih organizacij. Estonija je za napad obtožila Kremelj, a je ta zanikal vpletenost.

Latvija in njene težave z Rusijo V Latviji, južni sosedi Estonije, tudi živi močna ruska manjšina. V dvomilijonski državi, kjer je bilo Latvijcev pred sovjetsko okupacijo in množičnim priseljevanjem iz drugih sovjetskih republik 77 odstotkov, jih je zdaj – po štetju iz leta 2011 – približno 62 odstotkov. To je vseeno bolj ugodno kot leta 1989, ko so Latvijci pomenili le 52-odstotni delež prebivalstva te države.

Prav tako kot v Estoniji rusko prebivalstvo v Latviji živi večinoma v mestih – v prestolnici Rigi jih je slaba polovica. Zaradi strogih zakonov o pridobitvi državljanstva je veliko Rusov po osamosvojitvi Latvije ostalo brez latvijskega državljanstva.

Okoli 14,1 odstotka latvijskega prebivalstva je tako brez državljanstva. Večinoma gre za pripadnike ruske manjšine. Rusija Latvijo pogosto obtožuje, da diskriminira pripadnike njene manjšine.

Lukašenkova Belorusija – edina zaveznica Moskve v regiji 9,5-milijonska Belorusija, Rusi v njej pomenijo okoli 8,3-odstotni delež prebivalstva (Belorusov je več kot 80 odstotkov), je v precej drugačnem položaju kot Ukrajina.

Če je Zahod Ukrajine še vedno ukrajinsko govoreč in zagovarja ukrajinščino kot edini uradni jezik v državi, je na drugi strani Belorusija bolj ali manj rusificirana. Zagovorniki jezikovne belorusizacije Belorusije so namreč svoj boj izgubili že leta 1995, ko je večina beloruskih volivcev na referendumu odločila, da poleg beloruščine postane uradni jezik tudi ruščina. Beloruščina je tako zdaj potisnjena na obrobje.

Leta 1995 so se volivci odločili tudi za zamenjavo starih, predsovjetskih beloruskih simbolov (belo-rdečo-bele zastave in starega beloruskega grba) z malce spremenjenimi simboli iz sovjetskega obdobja. Od leta 1995 je Belorusija, potem ko se je oblast v Minsku povzpel Aleksander Lukašenko, tudi trden zaveznik Moskve.

Lukašenko leta 2010 s silo zatrl proteste Leta 2010 so v Minsku izbruhnili protesti proti Lukašenku, ki so spominjali na ukrajinske proteste leta 2004 v času tako imenovane oranžne revolucije, a jih je ta s silo zatrl – več sto protestnikov je bilo aretiranih.

Razlog, da v Belorusiji med prebivalstvom ni takšnega nezadovoljstva kot v sosednji Ukrajini, je mogoče tudi to, da je Belorusija precej bogatejša od Ukrajine, ki je tretja najrevnejša evropska država (revnejši državi sta le Moldavija in Kosovo).

Če je bil po podatkih Svetovne banke leta 2012 BDP na prebivalca, ki upošteva primerjavo kupne moči, v Ukrajini 5.328 evrov, je bil v njeni severni sosedi Belorusiji 11.189 evrov, torej več kot dvakrat večji.