ZDA in Rusija imata priložnost sodelovati pri zagotavljanju protiraketne obrambe, skupaj raziskovati in razvijati sodelovanje, je med drugim dejala ameriška državna sekretarka Hillary Clinton.
"To je 21. stoletje. Pripravljeni moramo biti na zagotavljanje vzajemne in učinkovite obrambe in še naprej bomo raziskovali različne načine za to," je poudarila. Če se izkaže, da deluje, je po njenih besedah protiraketni ščit lahko del tega.
Clintonova: Gre za to da se zagotovi varnost Evrope
Češka in Poljska, kjer naj bi ZDA namestile dele protiraketnega ščita, sta po njenih besedah dokazali "vizionarstvo s prepoznavanjem novih groženj" in pomembnosti tega, da se zagotovi varnost Evrope, je menila. "S tem argumentom grem na pogovore z Rusijo. Če ne bi bilo Poljske in Češke, z Rusijo ne bi mogli sodelovati pri tem," je dejala.
Sodelovanje med EU in ZDA prehaja "na novo raven"
Vodja ameriške diplomacije je sicer po trojki EU in ZDA na skupni novinarski konferenci z zunanjim ministrom predsedujoče EU, vodjo češke diplomacije Karlom Schwarzenbergom, visokim zunanjepolitičnim predstavnikom EU Javierjem Solano ter evropsko komisarko za zunanje odnose in evropsko sosedsko politiko Benito Ferrero-Waldner poudarila, da sodelovanje EU in ZDA prehaja "na novo raven".
Novi ameriški predsednik Barack Obama in jaz "nameravava vnesti novo energijo v odnose z EU", je poudarila. "Lekcija, ki smo se je naučili, je jasna: drug od drugega črpamo moč," je dejala. Clintonova je posebej izrazila podporo EU za vzpostavljanje enotnega energetskega trga in diverzifikacijo energetskih poti ter pohvalila vlogo EU pri reševanju januarske plinske krize.
Waldnerjeva: S to administracijo je prišel zelo drugačen pristop
Ferrero-Waldnerjeva pa je izrecno izpostavila nov pristop ZDA pri soočanju s podnebnimi spremembami. "S to administracijo je prišel zelo drugačen pristop," je dejala in izrazila prepričanje, da bo na mednarodni podnebni konferenci decembra dosežen dober dogovor o nasledniku Kjotskega protokola, ki ureja izpuste toplogrednih plinov.
Ameriška državna sekretarka je pred srečanjem trojke EU in ZDA v Evropskem parlamentu prejšnji ameriški administraciji Georgea Busha očitala, da je zanemarila podnebne spremembe.
Obama prihaja 5. aprila na vrh EU-ZDA v Prago
Schwarzenberg je sicer danes spet potrdil udeležbo ameriškega predsednika Obame na vrhu celotne EU in ZDA, ki bo 5. aprila v Pragi po vrhu zveze Nato v Strasbourgu in Kehlu ter po vrhu industrijsko najrazvitejših in hitro rastočih gospodarstev v okviru skupine G20, na katerih bo Obama sodeloval prvič. Na vrhu EU in ZDA naj bi po njegovih besedah govorili tudi o Zahodnem Balkanu.
V pogovorih so se dotaknili tudi Afganistana, Irana in Bližnjega vzhoda
V ospredju približno 90-minutnih pogovorov trojke EU in ZDA so bili še Afganistan, Iran, razmere na Bližnjem vzhodu ter finančna in gospodarska kriza. Govorili so tudi o sprejemanju terorističnih osumljencev iz oporišča v Guantanamu na Kubi v državah članicah EU.
Clintonova se je EU zahvalila za sodelovanje v povezavi z Guantanamom. Poudarila je, da ZDA želijo to nalogo opraviti, kot je treba, in preučiti dosje vsakega zapornika posebej. Če bodo pri tem ugotovili, da so potrebne premestitve zapornikov v druge države, bodo o tem, ko bo čas za to, govorili s partnerji, tudi EU, je pojasnila.
EU je danes posebej poudarila zavezanost delovanju policijske misije v Afganistanu, je povedal Schwarzenberg.
Clintonova navdušila s poznavanjem terminologije in politike EU
Vodja ameriške diplomacije je sicer v Bruslju mnoge navdušila s poznavanjem terminologije in politike EU - med drugim je posebej izpostavila misijo Eulex na Kosovu, ki je prva misija EU, v kateri sodelujejo tudi ameriški vojaki, in očarala z nastopom v Evropskem parlamentu, kjer se je udeležila razprave z mladimi Evropejci.
"Evropo danes marsikdo dojema kot čudež," je menila. "Enotnost tega velikega eksperimenta je res nekaj posebnega za tiste med nami, ki smo ga opazovali z druge strani Atlantika," je poudarila.
"ZDA in Evropa morata imeti vodilno vlogo na številnih področji"
"V svetu obstaja vodstvena kriza. ZDA in Evropa morata po mojem mnenju imeti vodilno vlogo na toliko področjih," je danes v Evropskem parlamentu še dejala Clintonova. Predsednik parlamenta Hans-Gert Pöttering se je na to odzval z navdušenjem: "Kar ste rekli, bi lahko rekel Evropejec. To kaže, da je tistega, kar nas združuje, precej več, kot tistega, kar nas deli."
Po udeležbi na neformalnem zasedanju zunanjih ministrov članic Nata v četrtek in današnjih srečanjih z visokimi predstavniki EU Clintonova odpotuje v Ženevo, kjer se bo sestala z ruskim kolegom Lavrovom.
Lavrov: Rusija in ZDA lahko dosežeta skupno stališče o protiraketnem ščitu
Rusija in ZDA lahko dosežeta skupno stališče o protiraketnem ščitu, je po srečanju z ameriško državno sekretarko Hillary Clinton v Ženevi povedal njen ruski kolega Sergej Lavrov. ZDA in Rusija sta ob tem dosegli dogovor o delovnem načrtu, s pomočjo katerega nameravata obnoviti Sporazumu o omejevanju strateškega orožja Start I.
"Mislim, da lahko dosežemo skupno stališče"
"Mislim, da lahko dosežemo skupno stališče, tako v kontekstu strateškega orožja kot tudi protiraketne obrambe," je na skupni novinarski konferenci povedal Lavrov in dodal, da si bosta Rusija in ZDA prizadevali za preprečevanje širjenja jedrskega orožja v Iranu in Severni Koreji.
Clintonova: Pogovori z Lavrovom so "svež začetek"
Clintonova je pogovore z Lavrovom označila za "svež začetek" v oživitvi odnosov med svetovnima silama. Kot je pojasnila, sta z ruskim kolegom govorila o pospeševanju jedrskega razoroževanja, razvijanju jedrskega orožja v Iranu in nestabilnosti v Afganistanu.
Vodji ameriške in ruske diplomacije sta se dotaknila tudi sporazuma Start I, ki se mu bo decembra iztekla veljavnost. "Dogovorili smo se o delovnem načrtu," je dejala Clintonova in pohvalila delo, ki je bilo na tem področju že storjeno. "Do konca leta nameravamo doseči sporazum, to je največja prioriteta naših vlad," je pojasnila Clintonova. Prepričanje, da bo sporazum oblikovan pravočasno, je izrazil tudi Lavrov.
Ponovna oživitev pogovorov o neširjenju jedrskega orožja?
Zunanja ministra ZDA in Rusije po besedah Clintonove nista dosegla nikakršnih formalnih dogovorov, obe strani pa sta izrazili interes za ponovno oživitev pogovorov o neširjenju jedrskega orožja. Clintonova je ob tem izrazila hvaležnost zaradi pripravljenosti Rusije, da ZDA preko njenega ozemlja v Afganistan dostavi nevojaško opremo, potem ko je Kirgizistan zahteval zaprtje ameriškega vojaškega oporišča na svojem ozemlju, v Manasu, ki je ključno za oskrbovanje koalicijskih sil v sosednjem Afganistanu.
4
