Burke dokončno prepovedane

Od aprila 2011 v Franciji velja zakon, ki muslimankam prepoveduje popolno zakrivanje obraza. Kazen za kršenje zakona je 150 evrov in nekaj muslimank so v Franciji dejansko že kaznovali. Podoben zakon so istega leta sprejeli še v Belgiji.

Zakon proti burkam, kot so ga poimenovali v javnosti, je vse od tedaj eden izmed zakonov, ki najbolj razdvaja ne le francosko, temveč tudi evropsko javnost. V ospredje namreč postavlja vprašanje meje med sekularno družbo in pravico posameznika do veroizpovedi. Še posebej v Franciji, ki ima poleg Nemčije največjo muslimansko skupnost v Evropi.

Zelo resno je svojo pravico do veroizpovedi vzela 24-letna muslimanka iz Francije, ki je prepoved nošenja burke postavila pred Evropsko sodišče za človekove pravice, češ da ji zakon onemogoča izražanje veroizpovedi in ji ne dovoljuje, da bi živela v skladu z verskim, kulturnim in osebnim prepričanjem. S tem naj bi bilo kršenih kar nekaj členov Konvencije o človekovih pravicah. Pobudnica presoje je sicer v javnosti ostala anonimna, a so jo opisali kot "popolno Francozinjo z univerzitetno izobrazbo".

Zakon zadeva le dva tisoč Francozinj Večina je bila prepričana, da bo sodišče zakon, ki ga je sprejela Sarkozyjeva desnosredinska vlada, dejansko razveljavilo. Toda na kar precejšnje presenečenje je sodišče v torek objavilo, da zakon v ničemer ne krši Konvencije o človekovih pravicah. Sodišče je sicer zapisalo, da je zakon prizadel skupino muslimanskih žensk, a jim ne odvzema pravice, da se v javnosti oblačijo, kot jim zapoveduje vera, z izjemo zakrivanja obraza seveda. "Vprašanje sprejemanja ali nepopolnega zakrivanja je stvar družbene odločitve," so še zapisali.

Sodišče je v obrazložitvi tudi dodalo, da je imela prepoved zelo velik vpliv na ženske, ki si zakrivajo obraz, saj so bile tarča stereotipov in predsodkov. A kljub temu so pristali na argumente pravnikov francoske vlade, češ da se prepoved nanaša le na zelo majhno skupino od skupno petih milijonov francoskih muslimank. Žensk, ki v javnosti nosijo burko, naj bi bilo vsega dva tisoč, pravniki pa so pred sodiščem dodali, da se je od uvedbe prepovedi njihovo število še zmanjšalo.

Evropsko sodišče za človekove pravice tokrat ni prvič razsodilo v prid francoskim zakonom o omejevanju oblačenja, ki izhaja iz verskega prepričanja. Prav tako so pritrdili zakonu, ki je prepovedoval nošenje naglavnih rut v javnih šolah, in zakonu, ki predvideva odstranitev rut in turbanov na varnostnih točkah.

Razdvojena nemška javnost Ne le, da je po odločitvi sodišča ponovno razdvojena francoska javnost, tudi v Nemčiji se je ponovno začela javna razprava o burkah. V časopisu Süddeutsche Zeitung so recimo zapisali, da bolj kot zakrivanje muslimanskih žensk moti njihovo odkrivanje. "Kaznovanje žensk, ki nosijo burko, je oblika državnega nasilja. Potrditev zakona je velika nesreča, saj zakon ne pomaga niti ženskam, ki so bile prisiljene v zakrivanje obraza," so zapisali.

Nasprotno pa v časniku Die Welt pišejo, da je stališče sodišča obramba sekularne demokracije: "To, da se zagovorniki burke in simboličnega izbrisa identitete žensk sklicujejo na človekove pravice, je perverzna interpretacija človekovih pravic." Te naj bi ščitile dostojanstvo vseh državljanov, tudi tistih, katerih svoboda je ogrožena zaradi moči vere. Iz tega stališča je namreč nošenje burke odvzem svobode ženske. "To, da si ljudje pogledajo v obraz, ni potrebno le zaradi identifikacije, temveč je to predvsem osnovna civilizirana komunikacija in demokratični dialog," so zapisali.

Opogumljeni z odločitvijo Evropskega sodišča za človekove pravice so podoben zakon o prepovedi zakrivanja obraza z burkami napovedali tudi na Norveškem in Danskem.