Bruselj predlaga enotni organ in sklad za reševanje bank

Mehanizem vključuje enotni organ za reševanje in enotni sklad za reševanje, ki naj bi obsegal odstotek vseh kritih vlog v bančni uniji, torej okoli 55 milijard evrov.

Enotni mehanizem za reševanje bo dopolnil enotni nadzorni mehanizem, ki naj bi začel delovati v drugi polovici prihodnjega leta. Skupaj naj bi zagotovila, da bo reševanje bank v bodoče učinkovito, z najmanjšimi stroški za davkoplačevalce in gospodarstvo.

Evropska centralna banka bo imela vlogo glavnega nadzornika Mehanizem naj bi deloval tako, da bi najprej Evropska centralna banka, ki bo imela v bančni uniji vlogo glavnega nadzornika, izdala opozorilo, ko bi se banka znašla v hudih finančnih težavah in bi jo bilo treba rešiti.

Nato bi enotni odbor za reševanje v sestavi predstavnikov ECB, Evropske komisije in pristojnih nacionalnih organov, ki naj bi imel široka pooblastila za analizo in opredelitev pristopa k reševanju banke, pripravil načrt reševanja banke.

Tretji korak bi bil, da se komisija na podlagi priporočila enotnega odbora za reševanje ali na lastno pobudo odloči, ali oziroma kdaj bo začela postopek reševanja ter določi okvir za uporabo instrumentov za reševanje in sklada.

Sklad bi se financiral s prispevki iz bančnega sektorja Zatem naj bi nacionalni organi za reševanje pod nadzorom enotnega odbora za reševanje prevzeli odgovornost za izvedbo načrta. Če nacionalni organi ne bi spoštovali njegovih odločitev, bi lahko odbor neposredno naslovil izvršne odredbe na banke v težavah.

Predlog komisije predvideva tudi vzpostavitev enotnega sklada za reševanje bank pod nadzorom enotnega odbora za reševanje. S tem naj bi se zagotovila razpoložljivost srednjeročnega financiranja med prestrukturiranjem banke.

Sklad bi se financiral s prispevki iz bančnega sektorja, s čimer bi se nadomestili nacionalni skladi za reševanje članic evrskega območja ter drugih članic v bančni uniji, kot je določeno v osnutku direktive o reševanju bank.

Bruselj je s temi predlogi izzval Berlin, kjer poudarjajo, da enoten organ za reševanje in še posebej enoten sklad za reševanje terjata spremembo pogodbe EU, medtem ko komisija vztraja, da je treba ukrepati naglo, na podlagi obstoječe zakonodaje.