Bodo naftni šejki reševali Slovenijo?

Članice organizacije Opec (organizacija, ki združuje 12 držav proizvajalk nafte, ki na dan načrpajo okoli 30 milijonov sodčkov nafte, kar predstavlja tretjino vse načrpane nafte na svetu) se na srečanju konec novembra niso odločile za znižanje količine načrpane nafte. S tem ukrepom naj bi preprečile padanje cen nafte na svetovnem trgu.

Padajo, padajo, padajo … Od konca junija je namreč cena nafte padla za kar 30 odstotkov. Trenutno sodček severnomorske nafte znaša nekaj več kot 70 dolarjev (nekaj več kot 56 evrov), šef ruskega naftnega koncerna Rosneft govori že o ceni 60 dolarjev (48 evrov) za sodček nafte, piše nemški tednik Focus.

Kje so bo ustavilo padanje cen? Kot piše nemška spletna stran Finanzen.100, bo po mnenju nekaterih strokovnjakov cena za sodček nafte (sodček ali sod nafte vsebuje 159 litrov, op. p.) prihodnje leto padla celo na 35 dolarjev (28 evrov). Tabor poražencev Koga je oziroma bo nadaljnje padanje cen nafte najbolj prizadelo? V prvi vrsti je to Putinova Rusija, ki je že tako ali tako v težavnem položaju zaradi zahodnih sankcij in padanja vrednosti rublja.

Ta država sicer ni članica Opeca, vendar izvoz nafte predstavlja kar 40-odstotni delež njenih državnih prihodkov. Rusija na dan načrpa 10,96 milijona sodčkov nafte, kar pomeni, da je največja proizvajalka nafte na svetu. Sledi ji Savdska Arabija z okoli deset milijoni sodčkov na dan.

Bo nizka cena nafte zrušila Putina Dolgotrajno nizka cena nafte lahko potisne Rusijo proti robu krize in celo povzroči politične pretrese v največji državi na svetu. Čeprav je Putin za zdaj zaradi padanja cen nafte na zunaj še videti miren, mu manjšanje prihodkov od izvoza nafte najverjetneje že povzroča veliko skrbi.

V še večji stiski je tudi Venezuela, ki je med državami Opeca največja zagovornica znižanja načrpane količine. Če vemo, da je izvoz nafte vir kar 95 odstotkov njenih deviznih prihodkov, lahko razumemo bojazni te južnoameriške države.

Brez naftnih dolarjev ni venezuelskega socializma Država je že dalj časa v krizi in jo pesti pomanjkanje osnovnih življenjskih potrebščin. Pred meseci je celo prišla na naslovnice vseh svetovnih medijev zaradi pomanjkanja toaletnega papirja in plenic za dojenčke.

Nadaljnje padanje cen nafte lahko usodno načnejo priljubljenost socialističnega predsednika Nicolasa Madure, čigar priljubljenost že tako ali tako strmoglavo pada. Če bo nizka cena nafte spodkopala njegovo oblast, bo s tem najverjetneje tudi konec socialističnega eksperimenta, ki ga je začel pokojni predsednik Hugo Chavez.

Nizka cene nafte trese tudi Iran Za znižanje količine načrpane nafte je na srečanju Opeca navijal še en ameriški sovražnik – Iran. Azijska država, ki najmočnejšo državo na svetu spravlja v slabo voljo zaradi razvoja jedrskega orožja, potrebuje visoko ceno nafte, da bodo njene rafinerije dobičkonosne. Tako kaže analiza francoske banke Societe Generale.

Znotraj Opeca, nekdaj strah vzbujajoče organizacije, ki je zdaj skorajda brezzobi tiger, so zmanjševanju črpanja nafte nasprotovale zlasti Savdska Arabija, Združeni arabski emirati in Katar.

Ameriška zarota? Glede na to, da so te države ameriške zaveznice, države, ki jim padanje cen nafte dela največ preglavic, pa ameriške sovražnice, bi na prvo žogo sklepali, da so v ozadju nasprotovanja zmanjševanju količin načrpane nafte "strici iz Washingtona".

Tako so na primer prepričani v Ruskem inštitutu za strateške študije, ki je pred časom objavil mnenje, da so se Savdijci in Američani povezali, da bi škodili Rusiji.

Zalivske države skušajo zavreti ameriško črpanje nafte Razlog za savdsko nasprotovanje nižanju količin načrpane nafte pa je nekje drugje, čeprav je tudi povezan z ZDA. Savdska Arabija in druge zalivske države so proti nižanju količin načrpane nafte in s tem tudi za nižje cene nafte zato, ker skušajo tako zavreti razvoj ameriškega črpanja nafte. ZDA so namreč z metodo hidravličnega lomljenja (t. i. fracking), ki so ga najprej uporabili pri pridobivanju zemeljskega plina, skokovito povečale količino načrpane nafte, s čimer so tudi znižale ceno nafte na svetovnem trgu. ZDA bodo postale največja proizvajalka nafte na svetu V treh letih so Američani količino načrpane nafte dvignili s šest milijonov na 8,8 milijona sodčkov na dan (vir: spletna stran Manager Magazine). Že letos ali pa prihodnje leto bodo ZDA prehitele tako Savdsko Arabijo kot Rusijo in postale naftna proizvajalka številka ena na svetu.

ZDA bodo morale sicer na dan načrpati vsaj 19 milijonov sodčkov nafte, da bodo postale naftno samozadostne. Vprašanje pa seveda je, kako bo nižanje cen nafte oziroma dolgotrajna nizka cene nafte vplivala na domače črpanje nafte iz skrilavca s pomočjo hidravličnega lomljenja.

Tabor zmagovalk Čeprav se lahko zgodi, da bo dolgotrajno nizka cena nafte zavrla domače črpanje nafte, pa so ZDA – tako kot druge industrijske države (članice EU, Kitajska …) – zmagovalke padanja cen nafte. Kot je dejala prva dama Mednarodnega denarnega sklada Christine Lagarde, je nižja cena nafte dobra novica za svetovno gospodarstvo, saj bodo imeli potrošniki in podjetja manj izdatkov za energijo.

Manj za bencin – a v Sloveniji (za zdaj) še ne Kot ocenjuje hamburški strokovnjak za nafto Steffen Bukold, je Opec porabnikom nafte podaril 400 milijard evrov. Če pogledamo samo Slovenijo, se nižje cene nafte za zdaj še niso odrazile v žepih potrošnikov, ampak – zaradi večanja trošarin – samo v državni blagajni.

Seveda bo od morebitne večje rasti evropskega in svetovnega gospodarstva zaradi ugodnejših cen energentov zagotovo imelo koristi tudi slovensko gospodarstvo. V tem oziru bi lahko rekli, da nas rešujejo naftni šejki oziroma zalivske države, ki zagovarjajo nižanje cen nafte, in ameriško pridobivanje nafte iz skrilavca.