Bo Hollande moral prelomiti svoje predvolilne obljube?

Francoski predsednik je med drugim razveljavil zvišanje davka na dodano vrednost, ki je bilo potrjeno v času njegovega predhodnika Nicolasa Sarkozyja. S tem nastal izpad prihodkov nameravajo delno zapolniti z znatnim povečanjem davkov za "bogate". Sem sodijo tudi ukrepi, kot so obdavčitev dohodka, ter zmanjšanje ministrskih plač za 30 odstotkov. To sicer v blagajno ne bo prineslo veliko denarja, a levici nudi občutek pravičnosti, piše časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ).

Z rebalansom želi francoska vlada prihraniti 7,2 milijarde evrov. O rebalansu bo zgornji dom francoskega parlamenta, senat, razpravljal v torek.

Med ostro debato, ki so jo morali enkrat prekiniti, da so se ohladile glave, skoraj niso sprejeli novih ukrepov, ker bi morali za nazaj do 1. januarja razveljaviti pod Sarkozyjem sprejeto oprostitev plačevanja davka za nadurno delo. Poleg vprašanja zakonitosti takega ukrepa je kmalu postalo jasno, da bi močno prizadel tudi "male" ljudi - delavce, uradnike, učitelje. Zato so rok prestavili na poletje, saj obstaja mnenje, da zgolj s povišanjem davka za bogate ne bodo zmanjšali proračunskega primanjkljaja na maastrichtski kriterij treh odstotkov ter da se zadolževanje države ne bo zmanjšalo na tak način.

Najhujše šele prihaja, kar pomeni, da se višjim davkom za srednji razred in zmanjšanju javnih storitev ne bo mogoče izogniti. Socialistična vlada ne bo mogla trajno povečati konkurenčnosti industrije, če bo žalila podjetnike (kot je družina Peugeot) in s spektakli skušala preprečiti zaprtje tovarn. Na kratko: Hollande bo moral prelomiti svoje predvolilne obljube, piše FAZ.

Kaj to pomeni, je ravnokar izvedel španski premier Mariano Rajoy, ki je podcenjevati obseg gospodarske krize v svoji državi, preden jo je moral začeti reševati. Zdaj ne protestira samo nekaj tisoč "ogorčenih", temveč so se mobilizirali tudi največji sindikati in na ulice španskim mest privabili več sto tisoč ljudi. To bi se lahko zgodilo tudi Hollandu, če misli resno. Za države ali gospodarstva, ki so desetletja živeli nad svojimi zmožnostmi, ni nobenih bližnjic iz krize, temveč je to grenak učni proces, zaključi FAZ.