Tina Vovk

Torek,
4. 3. 2014,
14.20

Osveženo pred

8 let, 8 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

Torek, 4. 3. 2014, 14.20

8 let, 8 mesecev

Bo Detroit pokazal, da se obljube o pokojnini lahko prelomijo?

Tina Vovk

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
Upokojeni javni uslužbenci in upniki se prepirajo o tem, kdo bo dobil večji kos ne prav velike pogače, ki je ostala po bankrotu ameriškega mesta Detroit.

Potem ko je sodnik Steven Rhodes lani zavrnil ugovore odvetnikov sindikatov, pokojninskih skladov in drugih upnikov ter v načelu potrdil, da se lahko mesto znebi večine dolga z odpisom terjatev, je mesto pred dnevi na sodišču predložilo dokument, v katerem je zapisalo, kaj lahko plača.

Detroit namerava nezavarovanim kreditorjem vrniti 20 odstotkov njihovih terjatev (zavarovani upniki bodo dobili poplačane celotne terjatve). Znižali bodo tudi pokojnine. Upokojenci bodo prejeli le 66 odstotkov svojih pokojnin (oz. 74, če hitro nastane dogovor). Upokojenim policistom in gasilcem so ponudili 90 odstotkov njihovih pokojnin (v primeru hitrega dogovora 96 odstotkov).

Dolg Detroita visok 13 milijard evrov Posebej upniki so besni, da so jim ponudili manj kot upokojencem. Vse prej kot navdušeni so tudi nad načrtom, da država, fundacije in Detroitski institut umetnosti skupaj prispevajo 820 milijonov dolarjev (600 milijonov evrov) v pokojninski sklad pod predpostavko, da njihov denar porabijo za pokojnine in ne za poplačilo kreditorjev.

Mesto, ki je lani razglasilo bankrot, ima okoli 18 milijard dolarjev (okoli 13 milijard evrov) dolga (za primerjavo: dolg Slovenije je ob koncu tretjega četrtletja lani znašal 21,9 milijarde evrov (62,6 odstotkov BDP), letos pa naj bi se zaradi sanacije bančnega sistema povzpel na dobrih 75 odstotkov BDP).

Neizogibno je bilo, da bo nastalo nesoglasje med pravicami upnikov in upokojencev, še posebej v mestih, ki so močno zadolžena, imajo šibko gospodarsko rast ali sploh nobene in starajočo se populacijo, piše The Economist in dodaja, da je Detroit ekstremni primer, ki pa nakazuje, kje bodo v prihodnje zarisane bojne linije. Dogajanje v Detroitu pozorno spremljajo posebej v Kaliforniji, kjer je v zadnjih letih več srednje velikih mest razglasilo bankrot. Tudi ta mesta se spopadajo z naraščajočimi pokojninskimi stroški in usihajočimi dohodki.

Upokojene javne uslužbence v Detroitu čakajo težki časi, če bo predlagani načrt poplačila dolga dejansko izpeljan. Pogosto velja, da imajo javni uslužbenci boljše pokojnine kot tisti v zasebnem sektorju. V primeru Detroita temu ne bo tako. Povprečna pokojnina v Detroitu znaša okoli 19 tisoč dolarjev (slabih 14 tisoč evrov) na leto. Letni znesek mesta za pokojnine uslužbencev je 3,5 milijarde dolarjev (2,5 milijarde evrov), za zdravstveno zavarovanje 6,2 milijarde dolarjev (4,5 milijarde evrov).

Se obljube o pokojnini lahko prelomijo? Upokojenci trdijo, da jim državni zakoni in pravni precedensi zagotavljajo pravico do pokojnine. Če pa bo načrt o sanaciji Detroita sprejet, bo to dokazalo, da se obljube o pokojninah lahko prelomijo.

Nasprotno je večina mestnih obveznic običajno del razpršenih portfeljev; kakršenkoli (delni) odpis dolga bo povzročil manjše zmanjšanje investitorjevega bogastva. Poleg tega je bila večina delnic kupljena v zadnjih letih, ko so bile težave mesta že dobro znane in so vplivale tudi na bonitetne ocene mesta. Investitorji so tako sprejeli zavestno odločitev za nakup obveznic z večjo donosnostjo hkrati z večjim tveganjem, piše The Economist.