Bi se morala Slovenija zgledovati po Bavarski?

Bavarska je po površini največja nemška dežela in z okoli 12,5 milijona prebivalca druga najštevilčnejša za Severnim Porenjem-Vestfalijo. Na oblasti na Bavarskem je od leta 2008 koalicija med Krščansko socialno unijo (CSU) in liberalna FDP. Konservativna CSU, sestrska stranka Krščanskih demokratov (CDU), na Bavarskem neprekinjeno vlada že od leta 1957, med leti 1962-2008 celo z absolutno večino.

CSU – dolgoletna vladarica Bavarske Lahko se zgodi, da bo CSU dobila absolutno večino sedežev tudi na deželnih volitvah 15. septembra. Po javnomnenjski anketi, ki jo je 17. avgusta opravil Infratest dimap/BR, si lahko CSU obeta 47 odstotkov, SPD 18, Zeleni 15, Svobodni volivci 8 ter FDP in Piratska stranka po tri odstotke.

Če bi ministrskega predsednika volili neposredno, bi predsednik CSU in zdajšnji bavarski ministrski predsednik Horst Seehofer zmagal s 57 odstotki pred münchenskim županom Christianom Udetom (SPD), ki bi dobil 35 odstotkov.

Črna Bavarska in rdeči München Za razliko od Bavarske 1,4 milijonsko glavno mesto München voli levo: na oblasti v tretjem največjem nemškem mestu je koalicija med SPD, Zelenimi in mestno Rožnato listo, ki zastopa interese istospolno usmerjenih. Bavarska prestolnica je tudi mesto aktualnih klubskih nogometnih evropskih prvakov, moštva Bayern.

Bavarska je gospodarsko v dobri kondiciji. Po podatkih deželnega urada za statistiko je bila lani gospodarska rast 0,7 odstotka, bruto domači produkt (BDP) na prebivalca je 36.865 evrov, BDP na zaposlenega pa 67.013 evrov.

Nizka nezaposlenost, visoka povprečna neto plača Nizka je tudi nezaposlenost: junija letos je bilo nezaposlenih 3,6 odstotka, med mladimi do 25 let je nezaposlenih še manj, in sicer 2,7 odstotka. Nemški rekorder je okrožje Freising, kjer je brezposelnih le 2,4 odstotka (med mladimi le 1,8 odstotka). Hrbtenica freisinškega gospodarstva so majhna in srednja podjetja.

Povprečna neto plača na Bavarskem je po podatkih Inštituta nemškega gospodarstva (IW) 1.523 evrov, kar zadostuje za drugo mesto v Nemčiji – pred Bavarsko je samo Baden-Württemberg z 1.542 visoko povprečno neto plačo. Na zadnjem mestu je vzhodna dežela Mecklenburg-Predpomorjansko, kjer je povprečna neto plača 1.196 evrov.

Primerjava Bavarska-Slovenija Za primerjavo: Slovenija je imela lani po podatkih Statističnega urada RS (Surs) 17.244 evrov BDP na prebivalca. Junija letos je bila povprečna bruto plača 1.495,45 evra, neto plača 982,72 evra, stopnja brezposelnosti pa je bila 12,8-odstotna. Lani je bila gospodarska rast negativna: 2,3 odstotni padec. Krčenje gospodarstva se nadaljuje tudi letos.

V nemškem vrhu bogatih mest so tudi posamezna bavarska mesta. Po podatkih Inštituta nemškega gospodarstva (IW) so med desetimi nemškimi mesti, v katerih je BDP na prebivalca najvišji, kar štiri bavarska mesta: na tretjem mestu je Schweinfurt (78.382 evrov), na četrtem Ingolstadt, kjer ima sedež avtomobilski proizvajalec Audi (75.092 evrov), na petem Regensburg (71.576 evrov) in na osmem Erlangen (65.799 evrov).

Bavarska prestolnica je sedež svetovno znanih koncernov München je šele na 14. mestu s 54.000 evri. Če bi šteli celotno metropolitansko območje München, pa bi bil na drugem mestu z 82.900 evri BDP na prebivalca. Na prvem mestu je sicer avtomobilsko mesto Wolfsburg (93.600 evrov), pred finančno prestolnico Frankfurtom (82.700 evrov).

Slaba uvrstitev Münchna preseneča, saj je to mesto, kjer imajo sedež številni pomembni koncerni: Siemens, BMW, Allianz, Munich Re, Linde in Infineon. Okoli 48 odstotkov münchenske delovne sile je zaposleno v znanstvenointenzivnih podjetjih, kar bavarsko prestolnico uvršča na drugo mesto za Stuttgartom, prestolnico Baden-Württemberga.

Po izračunu nemškega gospodarskega tednika Manager Magazin je München na lestvici mest glede na borzno vrednost njihovih podjetij na prvem mestu. Enajst podjetij, ki so na borzi, je vrednih 257,78 milijard evrov. Daleč za njim je baden-württemberški Walldorf, kjer ime sedež podjetje SAP, z 77,16 milijard evri borzne vrednosti.