Četrtek,
27. 12. 2007,
19.24

Osveženo pred

8 let, 3 mesece

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Četrtek, 27. 12. 2007, 19.24

8 let, 3 mesece

Benazir Buto - ikona pakistanske demokracije

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
Benazir Buto, karizmatična voditeljica pakistanske opozicije, ki je bila ubita v atentatu, je bila prva premierka te muslimanske države in ikona pakistanske demokracije.

Butova prihaja iz politične družine, ki jo je močno zaznamovala turbulentna zgodovina Pakistana. Tudi njen oče in nekdanji pakistanski premier Zulfikar Ali Buto ter njena brata so umrli nasilne smrti. Šolala se je na Oxfordu in Harvardu Butova se je rodila 21. junija 1953 v vplivni veleposestniški družini. Bila je najstarejša od štirih otrok zahodno usmerjenega očeta in iranske matere. Šolala se je na Oxfordu in Harvardu. Leta 1977, le nekaj mesecev po vrnitvi v Pakistan, je njenega očeta, tedanjega premiera, odstavil general Zia Ul Hak. Leta 1979 ga je vojska usmrtila.

Zatočišče je poiskala v Veliki Britaniji

Butova je bila v priporu do leta 1984, nato pa ji je Zia dovolil oditi v Veliko Britanijo, kjer je postala voditeljica očetove Pakistanske ljudske stranke. Leta 1985 je njen brat Šah Navaz umrl zaradi zastrupitve v južni Franciji. Leta 1987 se je poročila s poslovnežem Asifom Alijem Zardarijem, s katerim imata tri otroke.

Prva premierka muslimanske države Pot v pakistansko vlado se ji je odprla leta 1988, ko je Zia Ul Hak umrl v skrivnostni letalski nesreči. Njena stranka je čez nekaj mesecev zmagala na volitvah, decembra istega leta pa je Butova pri 35 letih postala prva premierka kakšne muslimanske države.

Obtožena je bila korupcije

Leta 1990 je bila odstavljena zaradi obtožb o korupciji, na položaju pa jo je zamenjal Navaz Šarif, ki je bil premier tudi leta 1999, ko je oblast v Pakistanu z državnim udarom prevzel sedanji predsednik Pervez Mušaraf. Leta 1993 je bila Butova znova izvoljena, a jo je čez tri leta odstavil takratni predsednik Faruk Legari. Nekaj tednov pred tem je bil njen brat Murtaza, ki je bil obtožen sodelovanja s teroristi, ubit v Karačiju. Mož Butove je bil leta 1996 zaprt zaradi vrste obtožb, izpuščen pa je bil leta 2004. Butova je aprila 1999 odšla v prostovoljno izgnanstvo, v domovino pa se je vrnila oktobra letos.

"Ne bom mirovala, dokler ne bo demokracije" Njene politične izkušnje so izvirale iz krvave družinske zgodovine, večletnega boja proti vojaškemu režimu in dveh mandatih na oblasti v nemirnem Pakistanu. Nekoč ko je stala ob očetovem grobu, si je zapisala: "Takrat sem si obljubila, da ne bom mirovala, dokler se v Pakistan ne bo vrnila demokracija."