Bela hiša in Cia ponarejala pisma?

Nekdanji novinar časopisa Wall Street Journal Ron Suskind, ki je leta 1995 dobil Pulitzerjevo nagrado, je zaslovel leta 2004 s knjigo o nekdanjem finančnem ministru v administraciji predsednika Georgea Busha Paulu O'Neillu. V knjigi z naslovom Cena zvestobe O'Neill opisuje, kako je bila odločitev za vojno proti Iraku sprejeta "vnaprej", nemudoma po terorističnih napadih na ZDA 11. septembra 2001, s katerimi Irak ni imel nič. Suskind je včeraj dejal, da drugega kot odločnih zanikanj od nekdanjega direktorja obveščevalne agencije Cia Teneta in Bele hiše niti ni pričakoval. Vendar pa je vztrajal pri svojih navedbah v knjigi, ki slonijo na pričevanjih uradnikov Cie. Med njimi na izjavi nekdanjega šefa Cie za Bližnji vzhod in tajne operacije Boba Richerja, ki je dejal, da je lažno pismo dobil osebno iz rok Teneta.

Gre za pismo nekdanjega šefa iraške obveščevalne službe Tahira al Tikritija Sadamu Huseinu, v katerem piše, da se je vodilni udeleženec napadov 11. septembra Mohamed Ata uril v Iraku. Namestnik tiskovne predstavnice Bele hiše Tony Fratto je v Washingtonu trditev, da bi Bela hiša komu ukazala ponarejati pismo, označil za absurdno. Tenet je v javnem pismu zatrdil, da sam ni nikoli nič vedel o takšnem pismu.

Cia pod pritiskom Tenetovo zanikanje je sicer precej zanimivo ob vseh obtožbah, da je podpredsednik ZDA Dick Cheney pred vojno v Iraku pritiskal na Cio, naj mu najde povezavo med teroristi in režimom Sadama Huseina. Tenet namreč sicer navaja, da je splošno znano, da je bila Cia pod pritiskom s strani nekaterih v administraciji, da ustvari povezavo med Al Kaido in Irakom tudi mimo dokazov.

Fratto je v torek tudi ponavljal, da je ves svet mislil, da ima Irak orožje za množično uničevanje. V Suskindovi knjigi namreč tudi piše, da so imeli v Washingtonu pred vojno proti Iraku dokaze, da ta država takšnega orožja nima. Po vojni so Irak prečesali po dolgem in počez, vendar niso našli ničesar.