Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je kot prvi govornik na odprtju splošne razprave 63. zasedanja Generalne skupščine ZN opozoril, da se svet v času globalnih kriz sooča s pomanjkanjem vodstva.
Ban je v svojem nagovoru opozoril, da je v obdobju, ko se svet sooča s finančno krizo, krizo visokih cen hrane in energetsko krizo, bolj kot kadarkoli potrebna kolektivna akcija. Vendar pa se po njegovem kaže nevarnost, da se države zapirajo same vase, medtem ko so potrebne multilateralne rešitve za podnebne spremembe, zmanjšanje revščine in boj proti terorizmu.
Brockmann pozval k odstranitvi "kulture sebičnosti"
Na iste krize je zatem opozoril tudi predsednik 63. Generalne skupščine ZN Miguel d'Escoto Brockmann, ki je ob tem pozval k solidarnosti med državami sveta in odstranitev "kulture sebičnosti", zaradi katere milijoni po svetu trpijo v revščini. Poudaril je tudi, da je napočil čas za spremembo odnosov med državami.
Bush za sodelovanje v vojni proti terorizmu
Bush je v svojem nastopu pred svetovnimi voditelji poudarjal pomen mednarodnega sodelovanja, in sicer v največji meri glede vojne proti terorizmu. Ob tem je našteval dosedanje dosežke ter zavrnil kritike, da ta vojna po svetu dejansko ustvarja več terorizma. Poleg boja proti slednjemu je izpostavil tudi potrebo po boju proti tiraniji.
Bush: V Iraku se položaj izboljšuje
Za Irak je dejal, da se položaj izboljšuje zahvaljujoč Iračanom in povečanju števila ameriških vojaških enot. Glede gruzijske krize pa je poudaril, da so ZDA skupaj z zavezniki in organizacijami, kot je zveza Nato, odločeni ohraniti ozemeljsko celovitost Gruzije. Prav tako je pohvalil nekaj držav, ki se jih lahko uvrsti v kategorijo "novih demokracij", kot so Ukrajina, Liberija, Libanon in Irak.
Glede finančne krize, ki je postala ena glavnih tem letošnjega zasedanja Generalne skupščine ZN, je Bush zagotovil, da njegova vlada sprejema odločne ukrepe proti krizi, ki je pretresla svet, izhaja pa iz ameriškega nepremičninskega oziroma kreditnega trga. Bush je tudi opisal prizadevanja njegove administracije za boj proti aidsu in zagotovil nadaljevanje pomoči nerazvitim državam, predvsem tistim, ki izvajajo uspešne ukrepe proti korupciji. Pozval je tudi k nadaljevanju pogajanj za odstranitev trgovinskih ovir po svetu.
Da Silva: Razvite države ustvarjajo nove "berlinske zidove"
Pred Bushem je na finančno krizo med drugimi opozarjal tudi brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva ter zanjo okrivil špekulante. Izpostavil je potrebo po politični akciji v mednarodnih organizacijah, kot so ZN, kjer je potrebno poiskati globalne rešitve. Da Silva je tudi obtožil razvite države, da ustvarjajo nove "berlinske zidove" s "populističnim nacionalizmom", in izrazil podporo legitimni vladi Bolivije predsednika Eva Moralesa.
Sarkozy: Najhujša kriza od 30. let prejšnjega stoletja
Finančne krize se je dotaknil tudi francoski predsednik Nicolas Sarkozy, ki je govoril v vlogi predsedujočega EU. Ob tem je poudarjal potrebo po preoblikovanju pravil svetovnega kapitalizma za preprečitev podobnih kriz, kot je sedanja, ki jo je označil za najhujšo od 30. let prejšnjega stoletja. Predlagal je širok dogovor o večjem državnem nadzoru zasebnih finančnih podjetij. Prav tako je menil, da je čas, da pri odločanju sodelujejo tudi druge države in predlagal širitev skupine G8 na Kitajsko, Indijo, Brazilijo, Južno Afriko in Mehiko.
Zatrdil je tudi, da Evropa noče vojne, ampak se zavzema za mir in zavrača silo kot način reševanja mednarodnih sporov. Zavzel se je za izgradnjo skupnega gospodarskega prostora Evrope z Rusijo, vendar ob tem opozoril, da ne more biti kompromisov glede ozemeljske celovitosti in suverenosti držav in mednarodnega prava.
V svojem nagovoru je naslovil tudi Iran in Izrael. Prvemu je Sarkozy sporočil, da ga Evropa spoštuje in prav tako njegovo pravico do miroljubne uporabe jedrske energije, ne more pa sprejeti Irana z jedrskim orožjem, ki bi ogrozil mir in stabilnost celotne regije. Izraelu je sporočil, da je Evropa njegova zaveznica, obenem pa opozoril, da miru tam ne bo brez palestinske države s priznanimi mejami. Glede Afganistana je zatrdil, da Evropa ne bo dovolila, da bi barbari Al Kaide tam ponovno ustvarili teroristično bazo.
Tadić pozval ZN k podpori pri pridobitvi mnenja ICJ o neodvisnosti Kosova
Srbski predsednik Boris Tadić pa je Generalno skupščino ZN pozval, naj podpre Srbijo pri prizadevanjih za pridobitev mnenja Meddržavnega sodišča v Haagu (ICJ) o zakonitosti enostranske razglasitve neodvisnosti Kosova. Srbija je sicer ZN že avgusta izročila resolucijo, s katero bi od ICJ zahtevala, da poda mnenje o zakonitosti kosovske odločitve.
Demonstracije ameriških judovskih organizacij proti Iranu
Kot vsako leto septembra ob tem času se New York sooča s prometnimi zamaški zaradi poostrenih varnostnih ukrepov ter številnimi demonstracijami. V ponedeljek so ameriške judovske organizacije pred sedežem ZN pripravile demonstracije proti Iranu zaradi jedrskega programa, ki se jih je udeležilo nekaj sto ljudi. Zasedanja Generalne skupščine se sicer zaključi v ponedeljek 29. septembra.
2
