Ikona boja za demokracijo, vodja mjanmarske opozicije je odpotovala na prvo turnejo po Evropi po letu 1988, med katero bo po več kot dveh desetletjih tudi uradno sprejela Nobelovo nagrado za mir.
Njena turneja pomeni novo prelomnico v političnih spremembah v Mjanmaru, potem ko se je lani po več desetletjih v državi končala vojaška diktatura.
"Čim več želim storiti v dobro ljudi"
Aung San Suu Kyi bo med več kot dvotedensko turnejo obiskala Švico, Norveško, Veliko Britanijo, Francijo in Irsko. V Oslu bo v soboto končno sprejela Nobelovo nagrado za mir, ki so ji jo podelili leta 1991, s tem pa je postala svetovno znana borka za demokracijo in človekove pravice. Ob odhodu na turnejo je na letališču v Yangonu danes poudarila, da želi čim več storiti v dobro ljudi.
Mjanmar pretresa versko nasilje med budisti in muslimani
Na turnejo sicer odhaja v času, ko zahodni Mjanmar pretresa versko nasilje med budisti in muslimani, ki je zahtevalo več deset življenj, predsednik Thein Sein pa je opozoril, da bi lahko povzročil prekinitev krhkega reformnega procesa.
V Švici bo govorila o prisilnem delu
Suu Kyi bo evropsko turnejo začela v četrtek v Švici, kjer bo na letni konferenci Mednarodne organizacije dela (ILO) govorila o prisilnem delu. Med turnejo bo nagovorila tudi britanske poslance, pevec irske skupine U2 Bono pa ji bo v Dublinu izročil nagrado Amnesty International za človekove pravice.
Svoje družinsko življenje žrtvovala za politični boj
V Veliki Britaniji, kjer je študirala in osnovala družino z Britancem Michaelom Arisom, naj bi se srečala tudi z družino in sorodniki, 19. junija pa bo tam tudi praznovala svoj 67. rojstni dan. Suu Kyi je namreč svoje družinsko življenje žrtvovala za politični boj. Tako med drugim ni prišla na pogreb svojega moža in le redko je videla svoja sinova Kima in Alexandra.
Mjanmara ni zapustila iz bojazni, da ji ne bi dovolili vrnitve
Več kot dve desetletji po vrnitvi v domovino, da bi skrbela za bolno mamo, si namreč Suu Kyi ni upala zapustiti Mjanmara iz bojazni, da ji ne bi dovolili vrnitve. Večino časa je preživela v hišnem priporu, na katerega jo je obsodila vojaška hunta. Iz hišnega pripora so jo izpustili šele konec leta 2010, po lanskih prvih demokratičnih volitvah po 20 letih, pa je od letošnjega aprila poslanka. V Veliko Britanijo tako ni šla niti, da bi videla svoja sinova in moža, ki je leta 1999 umrl za posledicami raka.
Pred dvema tednoma obiskala Tajsko
To bo sicer njen drugi obisk v tujini. Na prvem obisku po 24 letih je bila pred dvema tednoma na Tajskem, kjer je svoj prvi govor namenila rojakom, imigrantskim delavcem.
1
