Mineva 80 let od podpisa lateranskih sporazumov med Svetim sedežem in Italijo, na podlagi katerega je 11. februarja leta 1929 nastala Vatikanska mestna država.
Sveti sedež je ob tej priložnosti pripravil različne slovesnosti, med drugim razstavo o Vatikanu, znanstveni simpozij in koncert irskih glasbenikov.
Sporazumi, ki sta jih podpisala fašistični diktator Benito Mussolini in državni tajnik tedanjega papeža Pija IX. Pietro Gasparri, so med drugim določili ozemeljsko neodvisnost vatikanske države, priznavali popolno suverenost Svetega sedeža nad 23 objekti znotraj Rima in pet zunaj njega ter opredeljevali odnose med vlado in Cerkvijo v Italiji. Prav tako so sporazumi Svetemu sedežu zagotovili odškodnino za izgubo papeške države leta 1870, ko je zaradi oblikovanja združenega kraljestva Italije prišlo do njene ukinitve, ter dobavo vode in elektrike.
Zgladitev spora z imenom "rimsko vprašanje"
Z ustanovitvijo Vatikana, ki je tako postal subjekt mednarodnega prava, sta Sveti sedež in Italija dokončno zgladila spor, znan kot "rimsko vprašanje", ki je nastal zaradi ukinitve papeške države. Po podpisu sporazumov je papež Pij XI. dejal, da je sklenjeni dogovor "Italijo vrnil Bogu, Boga pa Italijanom".
Obeležitev obletnice s tremi osrednjimi dogodki
Kot je konec konec januarja napovedal predsednik uprave Vatikana, kardinal Giovanni Lajolo, bo Vatikan obletnico svoje ustanovitve obeležil s tremi osrednjimi dogodki. V sredo bodo v levem krilu kolonade na Trgu sv. Petra odprli razstavo, ki bo prikazovala nastanek vatikanske države in njeno spreminjanje skozi čas. Razstava, na kateri bodo na ogled tudi lateranski sporazumi v izvirniku, bo odprta do 10. maja.
Od četrtka do sobote bo v lateranski palači, kjer so bili podpisani lateranski sporazumi, in v novi sinodalni dvorani v Vatikanu potekal simpozij z naslovom Majhno ozemlje z velikim poslanstvom. Udeležence bo ob koncu simpozija sprejel tudi papež Benedikt XVI. Tretji večji dogodek, s katerim bo Vatikan obeležil obletnico ustanovitve, bo koncert v dvorani Pavla VI., na katerem bosta v sredo stolni zbor iz Dublina in orkester irske RTV izvedla Hendlov oratorij Mesija. Koncerta se bo udeležil tudi Benedikt XVI.
Srečanje predstavnikov Vatikana z visokimi političnimi predstavniki italije
18. februarja, na dan 25. obletnice spremembe konkordata, po katerem je leta 1984 katoliška vera prenehala biti državna, kot je to določal prvi dogovor, sklenjen leta 1929, se bodo predstavniki Vatikana na italijanskem veleposlaništvu pri Svetem sedežu sestali z visokimi političnimi predstavniki Italije. Slovesnosti naj bi se udeležil italijanski predsednik Giorgio Napolitano, premier Silvio Berlusconi in papežev državni tajnik Tarcisio Bertone. Kot je v uvodniku v vatikanskem poluradnem glasilu L'Osservatore Romano zapisal urednik časopisa Giovanni Maria Vian, so odnosi med Italijo in Vatikanom danes "odlični" ter bi jih lahko imeli za vzor.
V času cesarja Konstantina, ki je vladal od leta 280 do 337, so na vatikanskem griču (od tod tudi ime države) v čast prvemu rimskemu škofu sv. Petru, ki je po mučenju na tem mestu umrl, postavili cerkev, današnjo baziliko sv. Petra, in nato prvo papeško rezidenco. V času langobardskega vpada na Apeninski polotok so Franki papežu ponudili zavezništvo, na podlagi česar je rimski škof leta 754 postal posvetni vladar tako imenovane papeške države, ki se je raztezala po obsežnem ozemlju osrednje Italije.
Obstoj papeške države ogrožali italijanski nacionalisti
Obstoj papeške države so v 19. stoletju ogrozili italijanski nacionalisti, ki so želeli več italijanskih državic na Apeninskem polotoku združiti v eno samo državo, kar jim je do leta 1860, ko je papež užival oblast zgolj še na območju današnje pokrajine Lacij, v večji meri tudi uspelo. Ko je leta 1870 italijanski kralj papežu Piju IX. predlagal, naj ozemlje svoje države prostovoljno preda italijanskemu kraljestvu, sam pa obdrži oblast v Leoninskem mestu, je rimski škof predlog zavrnil. Čete generala Raffaela Cadorna so 20. septembra leta 1870 nato zavzele Rim, papež pa se je zatekel za vatikanske zidove. Do podpisa lateranskih sporazumov je gibanje papežev bilo skoraj 60 let omejeno na vatikansko palačo.
Vatikan meri 44 hektarjev
Vatikan je najmanjša država na svetu, ki meri približno 44 hektarjev. Na ozemlju države trenutno živi približno 500 oseb z vatikanskim državljanstvom. Vatikan, kjer je zaposlenih tudi približno 3000 laikov, ima svojo pošto, banko, samopostrežnico in nekaj drugih manjših trgovin ter izdaja lastne evrske kovance in poštne znamke. Vatikan v več svetovnih jezikih objavlja dnevnik L'Osservatore Romano ter ima svojo lastno radijsko in televizijsko postajo.
V Vatikanu vsa zakonodajna, izvršna in sodna oblast pripada papežu, ki vodenje Rimskokatoliške cerkve uresničuje prek organizma, imenovanega rimska kurija. To sestavljajo državno tajništvo, kongregacije (neke vrste ministrstva), sodišča, papeški sveti, papeške komisije, odbori in drugi uradi. Najpomembnejši organ rimske kurije je državno tajništvo, ki je razdeljeno na oddelek za splošne zadeve in oddelek za odnose z državami. Državno tajništvo vodi kardinal državni tajnik, ki je po funkciji enakovreden predsedniku vlade.
3
