60 let od sprejetja Ženevskih konvencij

Kot je ob tej priložnosti poudarila Evropska unija, sprejetje konvencij, ki so edine univerzalno sprejete mednarodne pogodbe, še danes velja za velik dosežek. Pogodbenice so vse države sveta EU pozdravlja dejstvo, da so Ženevske konvencije iz leta 1949 univerzalno sprejete, kar pomeni, da so njihove pogodbenice vse države sveta. Kljub tem splošno sprejetim normam pa civilisti še naprej nosijo breme posledic oboroženih konfliktov. To zahteva stalna prizadevanja za aktiviranje politične volje, širjenje osveščanja o mednarodnem humanitarnem pravu in uveljavljanje odgovornosti v primeru kršitev, je v današnjem sporočilu za javnost poudarilo švedsko predsedstvo v imenu Evropske unije. Nihče ne bo ostal brez zaščite zakonov Mednarodno pravo, vključno z mednarodnim humanitarnim pravom, je eden najmočnejših instrumentov, ki jih ima mednarodna skupnost za ohranjanje mednarodnega miru in zagotavljanje zaščite in dostojanstva vseh ljudi. EU si bo še naprej prizadevala za spodbujanje mednarodnega reda, kjer ne bo nobena država ali posameznik nad zakoni in kjer ne bo nihče ostal brez zaščite zakonov.

Slovenija, ki je pogodbenica vseh pomembnih mednarodnih konvencij, se je z izjavo zunanjega ministrstva pridružila izjavi EU. V njej je ponovno zagotovila svojo nadaljnjo podporo tako Mednarodnemu odboru Rdečega križa, kot tudi širjenju in uporabi samega mednarodnega humanitarnega prava, ki je eno najmočnejših instrumentov za zagotavljanje mednarodnega miru in zagotavljanja zaščite in dostojanstva vseh ljudi, ter instrumentom, ki skrbijo za uveljavljanje odgovornosti za hude kršitve tega prava, predvsem Mednarodnemu kazenskemu sodišču in drugim ad hoc tribunalom.

Konvencije urejajo položaj oseb, ki ne sodelujejo v spopadih Štiri konvencije, sprejete na diplomatski konferenci v Ženevi 12. avgusta 1949, so sistematično in celovito uredile položaj oseb, ki ne sodelujejo oziroma ne sodelujejo več v oboroženih spopadih. Leta 1977 sta se jim pridružila prva dva protokola in leta 2005 še tretji in tudi pri njih je opazen trend širokega sprejemanja.

Mednarodni odbor Rdečega križa (ICRC), ki velja za mednarodno priznanega "varuha" konvencij, je ob njihovi 60. obletnici tako države kot tudi oborožene skupine, ki jih konvencije prav tako zavezujejo, pozval, naj izkažejo politično voljo in prispevajo k temu, da bodo v konvencijah zapisane pravne zaveze v večji meri postale del realnosti na bojiščih.

Pogoste kršitve medanrodnega humanitarnega prava "Na terenu smo redno priča kršitvam mednarodnega humanitarnega prava, od množičnega razseljevanja civilistov do nediskriminatornih napadov in zlorab zapornikov," je pred okroglo obletnico opozoril predsednik ICRC Jakob Kellenberger. "Celo vojne imajo svoje meje in če bi se obstoječa pravila bolj spoštovala, bi se lahko izognili velikemu delu trpljenja, ki ga prinašajo oboroženi konflikti."

Obenem je sicer Kellenberger priznal, da obstaja tudi pozitivna stran, saj so kršitve Ženevskih konvencij, ki ostanejo neopažene s strani mednarodne skupnosti, vse bolj redke. "Odgovorni so zaradi svojih dejanj vse pogosteje privedeni pred roko pravice in to je znamenje napredka."