20. teden: Evropi se obeta počasno okrevanje

Evropska komisija je minuli teden objavila gospodarsko napoved, v kateri ugotavlja, da se evropskemu gospodarstvu obeta počasno okrevanje. Območje evra naj bi prihodnje leto beležilo enoodstotno, celotna EU pa 1,3-odstotno rast. Poleg tega komisija območju evra na splošno napoveduje izboljšanje stanja v javnih financah. To ne velja za Slovenijo, saj naj bi Slovenija po napovedih Evropske komisije letos beležila 1,4-odstotno krčenje bruto domačega proizvoda, prihodnje leto pa 0,7-odstotno rast. Evrsko območje je zaradi negotovosti glede politične prihodnosti Grčije začasno zablokiralo izplačilo milijarde evrov od skupno 5,2 milijarde evrov težkega obroka posojila tej zadolženi državi. V Grčiji se medtem nadaljujejo pogajanja za sestavo vlade, ki pa ne obetajo. Politična nestabilnost je povzročila nemir tudi med mednarodnimi posojilodajalci, ki Grčijo opozarjajo, da bi lahko bilo ogroženo njeno članstvo v območju evra. Desettisoče Špancev, jeznih zaradi težkih gospodarskih razmer v državi, se je zbralo na ulicah 80 mest po državi, da bi obeležili prvo obletnico ustanovitve gibanja M-15, ki opozarja na neenakosti in nevzdržne posledice krize. S protesti so se jim pridružili tudi simpatizerji v več državah po svetu. Evropska unija je minuli teden obeležila dan Evrope, ki od leta 1986 poteka v spomin na deklaracijo, ki jo je 9. maja 1950 predstavil tedanji francoski zunanji minister Robert Schuman. V državah članicah - tudi v Sloveniji - so ob slovesnosti pripravili več različnih dogodkov. Nekdanja ukrajinska premierka Julija Timošenko, ki prestaja sedemletno zaporno kazen, je končala 20-dnevno gladovno stavko. Ukrajina je medtem za nedoločen čas preložila srečanje predsednikov držav Srednje Evrope na Jalti, saj je večje število predsednikov - tudi slovenski - udeležbo odpovedalo. V Kijevu je medtem več kot 2000 protestnikov izrazilo podporo Timošenkovi.