Življenjska doba se v Evropi še naprej daljša, Slovenija rahlo nad povprečjem

Med ključnimi ugotovitvami danes predstavljenega poročila v Bruslju med drugim opozarjajo tudi na zmanjšanje izdatkov držav članic za zdravstvo ter vse več debelih ljudi.

Poročilo z naslovom Pregled zdravstva: Evropa 2014 predstavlja najnovejše podatke o zdravstvenem stanju, dejavnikih tveganj za zdravje in dostopu do zdravstvene oskrbe v vseh državah članicah EU, poleg njih pa še v Črni gori, Makedoniji, Srbiji, Turčiji, Islandiji, Norveški in Švici. Gre za skupno poročilo Organizacije za ekonomske sodelovanje in razvoj v Evropi (OECD) in Evropske komisije.

V Sloveniji pričakovana življenjska doba 80,3 leta Med ključnimi ugotovitvami v Bruslju opozarjajo na nadaljnje podaljševanje pričakovane življenjske dobe, ki je trenutno 79,2 leta, kar je 5,1 leta več kot leta 1990. Za ženske znaša 82,2 leta, za moške pa 76,1 leta. V Sloveniji je ob rojstvu pričakovana življenjska doba 80,3 leta – za ženske 83,3 leta, za moške pa 77,1 leta.

Kljub temu opozarjajo, da razlike med državami članicami ostajajo velike – med državami z najdaljšo pričakovano življenjsko dobo (Španija, Italija in Francija) in tistimi z najkrajšimi (Litva, Latvija, Bolgarija in Romunija) znaša 8,4 leta.

Evropski komisar za zdravje in varnost hrane Vytenis Andriukaitis in generalni sekretar OECD Angel Gurria sta kot izjemno pomembne navedla tudi ugotovitve glede izdatkov držav za zdravstvo, saj so ti v številnih evropskih državah skrčeni kljub temu, da Evropa izhaja iz krize.

Število zdravnikov se je povišalo v vseh državah članicah EU razen v Franciji Povprečni izdatki za zdravstvo so v EU leta 2012 tako znašali 8,7 odstotka BDP. Od leta 2009 do 2012 so se, upoštevaje inflacijo, v povprečju znižali za 0,6 odstotka na leto, v Sloveniji za pol odstotka. Temu sta med drugim botrovala zmanjševanje števila zdravstvenih delavcev in zniževanje plač.

Od leta 2000 se je število zdravnikov glede na število prebivalcev sicer povišalo v vseh državah članicah EU razen v Franciji, kjer pa je ostalo stabilno. Povprečje je 3,4 zdravnika na tisoč prebivalcev. V Sloveniji je število zdravnikov med najnižjimi v Evropi in znaša 2,5 zdravnika na tisoč prebivalcev. Manj jih imajo le še v Romuniji in na Poljskem.

V EU vse več primerov čezmerne teže in debelosti Andriukaitis in Gurria sta izmed ugotovitev obsežnega poročila med drugim opozorila še na vse več primerov čezmerne teže in debelosti v EU. S tovrstnimi težavami se danes spopada 53 odstotkov odraslih. Slovenija je ena izmed redkih držav z veliko razliko glede tega med ženskami in moškimi – debelosti je veliko več med moškimi kot ženskami.