Zavod 25. junij opozarja na vzpostavitev stanja na dan 25. junija 1991

Zavod v sporočilu za javnost vodjo slovenskega dela komisije Miho Pogačnika med drugim poziva, naj nemudoma skliče skupno sejo slovenskega dela komisije skupaj s podskupinami. Poziva ga tudi, naj javno pojasni, zakaj v izhodiščih, ki so jih posredovali Hrvaški, niso upoštevali ugotovitev podskupine zgodovinarjev in drugih strokovnjakov. Po oceni zavoda Pogačnik "ignorira" ugotovitve slednjih, "iz katerih izhaja, da je Slovenija ob osamosvojitvi nesporno imela neomejen dostop na odprto morje, nadzirala celoten Piranski zaliv, zaselke na levem bregu Dragonje in ozemlje na levem bregu Mure pri Hotizi". Zavod: Pogačnik ne zastopa načela pravičnosti Pogačnik po oceni zavoda "pri zastopanju slovenskih stališč ne zastopa načela pravičnosti, niti splošno znanih zgodovinskih dejstev in pravnih dejstev in ne izhaja iz zahteve, da se mora najprej vzpostaviti stanje, kakršno je bilo ob osamosvojitvi 25. junija 1991".

Slovenija zaradi Pogačnika v vse bolj podrejenem položaju?

S svojimi prohrvaškimi stališči tako po oceni zavoda postavlja Slovenijo v vse bolj podrejen položaj, saj posredno podpira legalizacijo hrvaške zasedbe slovenskega ozemlja in morja po tem datumu. "Le tako je namreč mogoče razumeti njegovo izjavo, da je ozemlje ali morje, četudi je bilo dokazano nezakonito zasedeno, s to nezakonito zasedbo avtomatsko postalo sporno ozemlje in morje in se pri tem sklicuje na mednarodno pravo," je zapisal zavod.

Slovenska stran še vedno skriva vsebino izhodišč Ob tem še poudarjajo, da slovenska stran še vedno skriva vsebino izhodišč, ki so po njihovem prepričanju za Slovenijo škodljiva, pa tudi neustavna in nezakonita, zato jih bo zavod v primeru potrditve na omenjeni komisiji posredoval v presojo ustavnemu sodišču.

Do jesenskih volitev se komisija ne bo več sestala

Kot spodbudno novico po sredinem sestanku komisije na Bledu pa je zavod označil to, da se do slovenskih jesenskih volitev komisija verjetno ne bo več sestala, kar po oceni zavoda "zmanjšuje nevarnost nepopravljivih napak, ki bi jih sicer Slovenija utegnila narediti".

Slovensko-hrvaška komisija mednarodnopravnih strokovnjakov za reševanje vprašanje meje je na svojem drugem srečanju na Bledu podrobno govorila o slovenskem predlogu sporazuma, ki ga morata državi skleniti pred prenosom reševanja vprašanja na tretjo stran, ki ga je slovenska stran hrvaški izročila na prvem srečanju 22. aprila na Reki.

Kot je po srečanju pojasnil Pogačnik, se v okviru sporazuma pogovarjajo o forumu, vsebinskih pravilih in opredelitvi predmeta spora. Glede predmeta spora sta se strani strinjali, da gre za sporne točke na kopenski meji in mejo na morju, pri čemer Pogačnik o dejanskih spornih točkah ni želel govoriti. Kot je dejal, mora podkomisija najprej identificirati "kje se začnejo in kje se končajo t.i. sporni odseki, ki bodo šli v presojo tretjemu". Ob tem ni želel povedati, ali se strinjajo s spornimi točkami, ki jih je opredelila podskupina zgodovinarjev.

Pogačnik: Stališče Zavoda 25. junij nima realne osnove v mednarodnem pravu Glede stališča Zavoda 25. junij, da ne sme nihče dajati v mednarodno presojo ozemlja, ki je nesporno slovensko, pa je Pogačnik na Bledu dejal, da gre "za trditev, ki nima realne osnove v mednarodnem pravu, saj je jasno, da so nekateri odseki državne meje sporni". Dodal je, da je vsekakor prav, da se opozarja tudi na eventualne vidike in potrebno pazljivost pri teh vprašanjih.