Pred svetovnim dnevom brez tobaka je na Zavodu za zdravstveno varstvo potekal posvet o preprečevanju vpliva tobačne industrije.
Po besedah Vesne Kerstin Petrič z ministrstva za zdravje na svetu zaradi tobaka letno umre 6 milijonov ljudi, pričakovati pa je, da bo do leta 2030 zaradi posledic tobaka umrlo 8 milijonov ljudi na leto.
Cilj je zmanjšanje števila novih kadilcev
Na posvetu, ki je potekal v organizaciji Inštituta za varovanje zdravja, ministrstva za zdravje in Zavoda za zdravstveno varstvo Ljubljana, je Petričeva izpostavila, da je cilj zdravstva na tem področju predvsem zmanjšanje števila novih kadilcev. Po mnenju večine govornikov na posvetu so namreč prav mladi ciljna skupina tobačne industrije, saj se ti s tobačnimi izdelki najlažje zasvojijo, imajo najmanj informacij in bodo izdelek kupovali najdlje.
Med mladimi je vse več deklet, ki posegajo po cigaretah
Tomaž Čakš z Zavoda za zdravstveno varstvo je ob tem še izpostavil, da je med mladimi tudi vse več deklet, ki posegajo po cigaretah, marsikje njihovo število namreč že presega število fantov, ki se odločajo za kajenje. Po njegovih besedah mnoga dekleta uporabljajo tobak kot pomoč pri hujšanju, saj menijo, da bodo s kajenjem lažje obvladovale svoje telesno težo.
Petričeva pa pravi, da sta poleg zmanjšanja števila novih kadilcev cilja zdravstva na tem področju še povečanje števila tistih, ki bodo kajenje opustili ter preprečiti izpostavljenost tobačnemu dimu. Ob tem je naštela nekaj znanih in učinkovitih ukrepov, s katerimi lahko država doseže zastavljene cilje. Med najpogosteje uporabljenima sta zmanjšanje dostopnosti, kar se lahko doseže s povečanjem trošarin in davkov ter postavitvijo starostne omejitve za kupovanje tobačnih izdelkov, ter omejevanjem kajenja, kar smo v Sloveniji dosegli s prepovedjo kajenja v zaprtih javnih prostorih.
"Učinkovit nadzor nad tobakom in komercialni interes industrije nista združljiva pojma"
"Seveda pa učinkovit nadzor nad tobakom in komercialni interes tobačne industrije nista združljiva pojma", poudarja Petričeva. Po njenih besedah so takoj, ko se začne sprejemati kakršna koli zakonodaja ali ukrepi na področju nadzora nad tobakom, državni odločevalci deležni lobiranja tobačne industrije. Druge, bolj prikrite oblike vpliva tobačne industrije, so po besedah Petričeve tudi donacije za socialne in kulturne programe, promocija nadomestkov, kot so elektronske cigarete, manipulacija in pritisk na medije ter diskreditacija raziskovalcev in ostalih, ki se ukvarjajo z nadzorom nad tobakom.
1
