Glavne rešitve v zvezi z reformo državnega tožilstva bo minister za pravosodje Aleš Zalar predvidoma v ponedeljek predstavil na sestanku predsednikov koalicijskih strank.
takoj zatem bo gradivo posredovano v pregled in pripombe državnemu tožilstvu. Temu bo sledil delovni posvet s tožilci, predvidoma prvi dan po prvomajskih praznikih.
Zakon naj bi v proceduro prišel v prvi polovici leta
Načrtujejo, da bo zakon prišel v parlamentarno proceduro v prvi polovici tega leta, je v pogovoru povedal Zalar.
Tožilstvo naj bi postalo uspešnejše
Prvi cilj novega zakona o državnem tožilstvu je, da postane tožilstvo bolj uspešno pri pregonu storilcev kaznivih dejanj še posebej na tistih področjih, ki so za državo in državljane ključni. Minister kot eno izmed teh izpostavlja gospodarski kriminal, kot so zlorabe, korupcija, pranje denarja, davčne utaje. Na tem področju so rezultati slabi, je opozoril.
"Na to nas opozarja celo Svet Evrope v nedavnem poročilu o tem, kako naši tožilci preganjajo tiste, ki nezakonito perejo denar. O tem govorijo tudi same tožilske statistike," je pojasnil Zalar.
Določitev prioritet in politike pregona
Delovanje tožilstev lahko po ministrovih besedah izboljšajo s tem, da najprej določijo prioritete, da se določi politika pregona; da se bo pač ločilo med delom tožilca v zadevah, ki nimajo takega pomena in jih javnost običajno poimenuje kot preganjanje kurjih tatov na eni strani, in tistimi zadevami, ki so ključne za državo in državljane. To niso nujno samo zadeve gospodarskega kriminala, temveč tudi zadeve nasilja v družini in podobno. Jasno pa je, da viri države niso neomejeni in da se ne da vseh zadev z enako dinamiko naenkrat reševati, torej se je treba odločiti za prioritete, je dejal Zalar.
Naloga generalnega državnega tožilca bo po ministrovih besedah ta, da pripravi, omogoči in izpelje konsistentno politiko pregona. Novi zakon bo med drugim tudi predvideval, da generalni državni tožilec pripravi predlog nacionalne politike pregona in ga posreduje v odobritev državnotožilskemu svetu.
Državnotožilski svet ne bo več cehovsko zaprt organ
Državnotožilski svet ne bo več cehovsko zaprt organ, ki ga danes sestavljajo samo državni tožilci, ampak bo organ, ki bo podobno kot sodni svet sestavljen deloma iz tožilcev, deloma pa iz drugih, zunanjih pravnih strokovnjakov. S tem se bo po ministrovih besedah zagotovila tudi večja legitimnost tega organa, tudi zato ker bo postopek, kako nekdo postane njegov član, drugačen od sedanjega.
Zdaj je namreč tako, da sta generalni državni tožilec in namestnik člana kar po položaju, potem pa tožilci med sabo izvolijo še pet tožilcev. "V postopek volitev članov državnotožilskega sveta bomo poskušali vključiti tudi državni zbor, morda tudi predsednika republike, skratka želimo se približati modelu sodnega sveta," je napovedal Zalar.
Tožilski svet z novimi pooblastili
Tožilski svet bo dobil nova pooblastila tako na kadrovskem področju kot na področju politike pregona, pa tudi na področju merjenja uspešnosti in učinkovitosti tožilcev. Med drugim bo zagotovil sprejem meril kakovosti dela. Tega zdaj po ministrovih besedah tožilci sploh nimajo.
Naslednja velika sprememba je po Zalarjevo ta, da morajo vodje tožilstev postati odgovorni za rezultate tožilstev, ki jih vodijo. "Tak sistem smo pred tremi meseci vzpostavili v sodstvu. Predsednik sodišča bo lahko razrešen, če sodišče dve leti zapored ne bo dosegalo tistih poslovnih rezultatov, ki jih bo samo načrtovalo in enako mora veljati za tožilstvo," je izpostavil minister.
Na ministrstvu načrtujejo depolitizacijo tožilstva
Na ministrstvu po njegovem načrtujejo tudi depolitizacijo tožilstva, predvsem ko gre za postavljanje ali odstavljanje vodilnih tožilcev, vodij tožilstev in generalnega državnega tožilca. Zdaj je namreč postopek tak, da pri generalnem državnem tožilcu v postopku postavljanja ali odstavljanja sodeluje samo politika, vlada in državni zbor, in potem se vsak postopek imenovanja ali razrešitve nujno politizira, opozarja Zalar.
"Vedno bodo v takem sistemu očitki, da si ali ena politična opcija nastavlja sebi všečnega tožilca ali pa odstavlja nekoga, ki ji ni povšeči. In edini način, da se temu izognemo je, da vključimo v ta postopek državnotožilski svet, kot poseben neodvisen strokovni organ, na podoben način, kot je sodni svet vključen v kadrovanje v sodstvu," je pojasnil minister.
Državnotožilski svet za imenovanje generalnega državnega tožilca
Pri tožilstvu želijo okrepiti vlogo izbire najustreznejšega kandidata na osnovi kandidatovih odlik, to presojo pa lahko po njegovem naredi samo strokovni organ. "In zato se zavzemam, da bi bil državnotožilski svet tisti, ki bi predlagal imenovanje generalnega državnega tožilca." Odprto vprašanje je še, komu ga bo predlagal, vladi, parlamentu ali pa predsedniku republike. Politike po Zalarjevem mnenju ne bo mogoče čisto izključiti iz tega procesa, ampak pomembno pa je, da bo izbira narejena nekje drugje.
"Nadzor nad tožilstvom naj bo interne narave"
Glede nadzora nad tožilstvom in nad delom tožilcev pa je minister poudaril, da mora biti predvsem interne narave, kar pomeni, da strokovni nadzor nad tožilstvom lahko opravljajo samo organi znotraj tožilske organizacije oziroma državnotožilski svet kot neke vrste sui generis, kot poseben organ. "Tukaj politika nima kaj početi," je prepričan Zalar.
Določena vez z izvršno oblastjo bo ohranjena, ko gre za vprašanje nadzora nad opravljanjem zadev državnotožilske uprave. Po ministrovih besedah je treba paziti, "da ne pridemo v položaj, ko bi nek podsistem v državi bil izven vsakršnega nadzora drugih vej oblasti".
4
