Zakaj le drobni koraki EU pri reševanju begunske krize?

Tako se je ta mednarodna nevladna človekoljubna organizacija odzvala na ponedeljkov dogovor notranjih ministrov EU o razporeditvi približno 55 tisoč beguncev v prihodnjih dveh letih. Slovenija bo sprejela 250 beguncev.

Ne rešujejo zlomljenega sistema "Dogovor glede preselitve beguncev je droben korak v smeri popravljanja zlomljenega sistema. Ob tem opozarjamo, da je predlagano število mest za preselitev – upoštevajo svetovno begunsko krizo – pravzaprav majhno," nam je povedala Metka Naglič iz Amnesty International Slovenija (AIS).

Podatki nevladnih organizacij s terena kažejo na to, da bi lahko Slovenija sprejela več beguncev, vsekakor pa prvotno predlaganih 700, pravi Nagličeva.

Večina beguncev ne pride do Evrope V AIS pomanjkanje mednarodne solidarnosti argumentirajo s tem, da se velika večina beguncev zateče v države v razvoju oziroma sosednje države na globalnem jugu. Politika EU, ki se osredotoča na zagotavljanje preselitev beguncev znotraj Unije, pa ni dovolj.

"EU mora pomembno okrepiti finančno in operativno pomoč članicam, ki so na zunanjih mejah, pa tudi vzpostaviti več varnih in zakonitih poti za tiste, ki potrebujejo zaščito. To pomeni povečanje mest za preselitev in humanitarni sprejem, omogočanje združevanja družin in večjo radodarnost pri podeljevanju humanitarnih vizumov."

V AIS še poudarjajo, da vprašanje varnosti ne sme biti izgovor za preusmerjanje pozornosti od obveznosti držav, ki jih imajo po mednarodnem begunskem pravu in pravu človekovih pravic.

Najhujša begunska kriza po drugi svetovni vojni Kot poudarjajo na Amnesty International Slovenije, je trenutna kriza najhujša begunska kriza po drugi svetovni vojni. Po vsem svetu je trenutno 50 milijonov ljudi, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove. 86 odstotkov vseh beguncev živi v državah v razvoju.

Samo iz Sirije je pobegnilo 50 odstotkov populacije. Kar tri milijone Sircev zdaj živi v Libanonu in Turčiji. Eden od petih prebivalcev Libanona je begunec iz Sirije.

Sredozemlje: najnevarnejša morska pot Sredozemsko morje je najnevarnejša morska pot za begunce in migrante. Leta 2014 je pot v izredno nevarnih okoliščinah uspelo premagati 219 tisoč ljudem, 3.500 ljudi je med potjo umrlo, letos do konca maja jih je na tej poti umrlo 1.865.

Italijanske oblasti so leta 2014 rešile več kot 166 tisoč ljudi, a oktobra 2014 je Italija, pod pritiskom drugih držav članic EU, preklicala operacijo reševanja Mare Nostrum, poudarjajo na AIS.

Občutno manj mrtvih na poti v Evropo Evropski voditelji so se medtem konec aprila zavezali, da bodo okrepili iskanje in reševanje migrantov na Sredozemskem morju, kar je občutno zmanjšalo število umrlih migrantov.

Pred odločitvijo je umrl 1 od 16, po odločitvi 1 od 427 V prvih štirih mesecih leta 2015, preden so sprejeli nujne ukrepe, je umrl en človek od 16 ljudi, ki so skušali prečkati to morje. Ta številka je zgolj v preteklih mesecih, ko so se začele okrepljene operacije iskanja in reševanja, padla na enega od 427.

Velik padec smrtnih žrtev se je zgodil kljub temu, da je od aprila z afriške obale južno Evropo pokušalo doseči več ljudi. Med 1. januarjem in 26. aprilom je Sredozemsko morje poskušalo prečkati skoraj 28 tisoč posameznikov, med 25. aprilom in 29. junijem pa več kot 42 tisoč.