Zadnji dve leti Drnovškovega predsedniškega mandata

Pri tem je Drnovšek opravil pot od reformističnega zagovornika tržnega gospodarstva v predsedstvu Jugoslavije prek "tehnokratskega" predsednika slovenske vlade, ki je državo vodil v času uspešnih pogajanj o vstopu v EU in Nato, do predsednika države, ki je zagovarjal duhovnost in pomoč soljudem. Leta 2006 prvi nesporazumi z vlado Janeza Janše Decembra 2002 je Drnovšek zaprisegel kot drugi predsednik Slovenije. Po zmagi SDS na državnozborskih volitvah leta 2004 so mediji odnos med Drnovškom in predsednikom vlade Janezom Janšo označevali kot dobrega. Leta 2006 pa so se pojavili prvi nesporazumi, in sicer na področju zunanje politike, kjer je vlada Drnovšku očitala neusklajenost njegovih zunanjepolitičnih pobud (zlasti glede reševanja kosovske krize in krize v sudanski pokrajini Darfur) z vlado oz. ministrstvom za zunanje zadeve.

Drnovšek "odprl fronto"

Z vlado je Drnovšek "odprl fronto" tudi z vljudnostnim obiskom kneza Aleksandra II. Karađorđevića v Sloveniji. Ta je sicer od Slovenije zahteval vrnitev premoženja, ki naj bi pripadalo nekdanji jugoslovanski kraljevi rodbini. Najbolj pa je v letu 2006 odmeval spor, ko vlada ob razdelitvi proračunskega kolača uradu predsednika republike ni takoj odobrila dodatnih sredstev za delovanje urada. To je sicer storila jeseni in uradu predsednika republike odobrila dodatna sredstva v višini 60 milijonov tolarjev.

Drnovšek pomilosti Kovačiča Slovensko javnost je v začetku leta 2006 Drnovšek vznemiril z odločitvijo o pomilostitvi nekdanjega direktorja družbe Hit Danila Kovačiča, ki je bil obsojen zaradi zlorabe položaja. Na podobne odzive je naletela tudi njegova pomilostitev obsojenega preprodajalca mamil Ivana Tomanovića.

Leta 2006 Drnovšek izstopi iz LDS V istem letu je prišlo tudi do popolnega Drnovškovega preloma s stranko LDS in izstopa iz stranke, katere predsednik je bil od marca 1992 do februarja 2003. Obenem je vso svojo pozornost usmeril v zagon civilno-družbenega Gibanja za pravičnost in razvoj. Ustanovni zbor gibanja je bil 28. maja 2006 na gradu Turjak. Gibanje se je ob koncu lanskega leta preizkusilo na lokalnih volitvah, vendar brez opaznejšega uspeha.

Na robu svojih ustavnih pristojnosti

Na robu svojih ustavnih pristojnosti se je Drnovšek znašel februarja 2006. Takrat je namreč napovedal, da ne bo podpisal ukaza o razglasitvi novele zakona o azilu, ker se ni strinjal z njegovo vsebino. Po nekaj dneh negotovosti je novelo slednjič le podpisal v ustavnem roku. S tem se je po mnenju pravnikov izognil ustavni obtožbi in odpoklicu s funkcije zaradi kršenja ustave.

Neudeleževanje proslav V letu 2007 je prišlo še do sporov z vlado na področju organiziranja državnih proslav. Zaradi zapletov glede izbire govornikov se je odhajajoči predsednik države odločil, da se 25. junija ne bo udeležil proslave ob dnevu državnosti. Ob tem je napovedal, da se proslav nasploh ne bo več udeleževal.

Hkrati je Drnovšek presenetil tudi z odpovedjo tradicionalnega sprejema otrok, žena in staršev pripadnikov Teritorialne obrambe, ministrstva za notranje zadeve, civilnih žrtev in nosilcev medalje za ranjence ministrstva za obrambo in poškodovanih policistov med agresijo na Slovenijo.

Zavračanje posvetovanj pri imenovanju ustavnih sodnikov Dosedanji predsednik države je sprožal polemike tudi med poslanci, predvsem koalicijskimi, z zavračanjem posvetovanj z vodji poslanskih skupin pri imenovanju visokih državnih uradnikov, zlasti ustavnih sodnikov in guvernerja Banke Slovenije.

Boj proti raku

Simpatijo in sočutje javnosti pa je Drnovšek pridobil s svojim bojem proti raku. Potem ko je nekaj časa prisegal na alternativno zdravljenje, je konec oktobra 2007 v nagovoru na slovesnosti ob odprtju nove stavbe Onkološkega inštituta poudaril, da je onkološko zdravljenje raka edino učinkovito zdravljenje.

To je bila poleg slovesnosti ob predaji poslov novemu predsedniku Danilu Türku tudi ena od zadnjih priložnosti, ko se je Drnovšek pojavil v javnosti. Poleg tega so v javnost prišle še fotografije z njegovega srečanja s psihiatrom Janezom Rugljem, ki je prav tako bolehal za rakom in je nedavno preminil. Drnovšek je Ruglja odlikoval z visokim državnim odlikovanjem.

Decembra 2007 je Drnovšku v govoru na državni proslavi ob svetovnem dnevu človekovih pravic v Ljubljani zaradi njegovih prizadevanj za večjo vključitev Slovencev v akcije mednarodne razvojne pomoči ali svetovne solidarnosti priznanje izrekel tudi Janša.