"Za obresti in dolgove damo več kot za kulturo, znanost in visoko šolstvo skupaj"

Že vrsto let se najbolj jemlje visokemu šolstvu in znanosti, so prepričani v sindikatu, ki od oblasti zahteva, naj preneha "obglavljati" to področje. O razlogih za protestni zbor je predsednik Sindikalne konference visokega šolstva in znanosti Sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije (Sviz) Matjaž Gams povedal, da je v letu 2012 visoko šolstvo in znanost doletelo največje "zmanjševanje vseh časov" v smislu plač, statusa in pomena v družbi. Ti dve področji sta dobili najmanj sredstev v primerjavi z vsem drugim javnim sektorjem, je dejal in poudaril, da gredo zadnji ukrepi, kjer so pričakovali izboljšave, še naprej v smeri poslabševanja stanja na tem področju.

"Kratkovidna varčevalna politika obglavlja vrhunsko znanje v Sloveniji" "Evropska unija tega ne podpira, kljub temu naša politika nadaljuje s kleščenjem visokega šolstva in znanosti," je opozoril in dodal, da predlagajo, da politično vodstvo s tem preneha. "V bistvu kratkovidna varčevalna politika obglavlja vrhunsko znanje v Sloveniji in s tem slovenske perspektive," je prepričan Gams. Ob tem je spomnil, da je od leta 2002 do danes zaostanek rasti plač v visokem šolstvu in znanosti za 20 odstotkov ali celo za 30 odstotkov glede na povprečno plačo v Sloveniji.

Štrukelj ne verjame, da bo dogovor z vlado prispevali k izhodu iz krize Glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj pa je udeležencem protestnega zbora predstavil parafiran dogovor pogajalskih skupin vlade in sindikatov javnega sektorja o varčevalnih ukrepih. Sam ne verjame, da bodo ukrepi kakorkoli prispevali k izhodu iz krize, hkrati pa je trdno prepričan, da je odločitev, ki so jo sindikati javnega sektorja sprejeli, "še najmanj slaba od slabih opcij, ki so bile na razpolago".

Turk: Problem ni višina plač v gospodarstvu, ampak celokupni stroški države Nekdanji minister za izobraževanje Žiga Turk pa je spomnil, da prejšnji vladi, v kateri je bil minister, "niso verjeli, da je finančna situacija težka". Slovenska produktivnost zaostaja od 30 do 40 odstotkov za nemško in ta razlika je nastala v glavnem v zadnjih desetih letih, a slovenski izvozniki so kljub temu uspešni, kar po njegovi oceni kaže, da problem ni višina plač v gospodarstvu, ampak celokupni stroški države.

Po besedah ministra Turka seveda moramo "vlagati v izobraževanje mladih, v njihove znanstvene kariere, a hkrati jim ne moremo naložiti na grbo nekaj deset ali stotisoč evrov dolgov, ki jih je naša generacija naredila in upamo, da jih bo njihova generacija odplačala". Ta hip v državni proračun za obresti in dolgove damo več kot za kulturo, znanost in visoko šolstvo skupaj, je še dodal Turk.

Na slabo stanje v visokem šolstvu in znanosti je v razpravi opozoril tudi sindikalni zaupnik na Kemijskem inštitutu Muharem Husić, ki je poudaril, da so na inštitutu že dalj časa v igri odpuščanja, zdaj tudi "tehnoloških viškov".