Odločitev o prihodnjem sistemu cestninjenja bo po besedah ministra za promet Patricka Vlačiča treba sprejeti kmalu, najprej pa se bo treba odločiti, katere ceste bomo sploh cestninili.
O tem je v pogovoru za Večerovo prilogo V soboto govoril minister Vlačič.
Satelitsko cestninjenje se mora najprej uveljaviti širom Evrope
Uvedba satelitskega cestninjenja za avtomobile bi bila po Vlačičevih besedah smiselna šele, ko bi satelitska oprema postala del naših avtomobilov in uveljavljena širom Evrope. "Da pa bi ena mala Slovenija orala ledino ... Dajte, no," je na vprašanje, kako realna je uvedba satelitskega cestninjenja za avtomobile do leta 2010 odgovoril Vlačič.
Cestnina ne zadošča niti pokrivanju Darsovih dolgov
Kot poudarja minister za promet, je jasno, da bo treba najti nove načine financiranja programa izgradnje avtocest. Cestnina v tem trenutku ne zadošča niti za pokrivanje Darsovih dolgov. "Treba bo ponovno razmisliti, s čim bomo gradili avtoceste. Samo zadolževanje ne pride v poštev. V obdobju konjunkture je bil ta vir videti neproblematičen in nepresahljiv, v krizi pa se vidi, da to ne drži," je pojasnil.
Vlačič je prepričan, da zaradi krize izvajanje avtocestnih odsekov ne bo zastalo. Upa, da bo ravno nasprotno. V sedanjih okoliščinah je, tako Vlačič, pospešena gradnja infrastrukture gotovo ena od možnih rešitev za izboljšanje gospodarskega položaja.
Dars preoblikovan v holding?
V zvezi z morebitnim preoblikovanjem Darsa v holding je Vlačič dejal, da je takšna rešitev možna, ker pomeni bolj definirana koncesionarska razmerja kot sedaj. S tem vprašanjem se bodo na ministrstvu sicer ukvarjali, ko bodo jasno določili razvojne prioritete prihodnjega avtocestnega programa. Za reševanje teh vprašanj pa želi Vlačič najprej videti konkretne izračune.
Dars mora voditi manager
O morebitnih menjavah na Darsu bo prometni minister odločal na podlagi preiskav in ocene njihovega dela. Ob tem Vlačič meni, da ni nujno, da mora Dars nujno voditi gradbenik. "Zadeve mora voditi manager, ki se spozna na posle. Podjetji, kot sta Luka Koper in Slovenske železnice, pa gotovo morajo voditi ljudje, ki imajo tudi neka specifična znanja," je prepričan. "Kjer bom jaz imel možnost izbire, bodo imeli vsa potrebna znanja."
"Uprava SŽ je storila premalo"
Minister Vlačič glede afere z budniki na Slovenskih železnicah pričakuje, da se bodo pristojni o zadevi pozanimali, potegnili določene poteze in da bo o tem obveščen. Do dela uprave Slovenskih železnic je kritičen; kot meni, je uprava naredila premalo, da ne bi povzročila še dodatne izgube. To leto je bilo za železnice zelo težko - potem pa še strošek z božičnicami, ki po ministrovih podatkih znaša 2,7 milijona evrov.
Vlačič upravi Slovenskih železnic, ki jo vodi Tomaž Schara, najbolj zameri, da ni pripravila družbe na prihod konkurence. V tem trenutku so namreč po njegovih besedah povsem nepripravljeni za tekmo s tujci. Branjenje konkurence pred tujci je sicer legitimno, a bi se Slovenske železnice tega morale lotiti tako, da bi bile čimbolj učinkovite pri poslovanju, da bi bile dober logist, iskale dobre strateške partnerje, nove možnosti ... "Ne pa, da se zapirajo vase," je poudaril minister.
"Železnice so dolgoročno plačilno nesposobne"
Med težavami Slovenskih železnic je Vlačič izpostavil tudi veliko zadolženost. "Železnice so dolgoročno plačilno nesposobne, ker imajo bilančno izgubo 58 milijonov evrov, kar je več kot polovica osnovnega kapitala," je pojasnil Vlačič, ki pričakuje, da bo nadzorni svet pregledal poslovanje in sprejel temu primerne ukrepe.
Vlačič tudi o težavah s porabo evropskih sredstev
Na vprašanje, ali direktorica direktorata za železnice Jelka Šinkovec Funduk še uživa njegovo zaupanje, je Vlačič dejal, da prav v teh dneh pregleduje, v čem je jedro težav s porabo evropskih sredstev za železniško infrastrukturo. "Ko bom prišel stvari do dna, bom lahko odgovoril na to vprašanje," je dejal. Pojasnil je, da je Slovenija Evropsko komisijo zaprosila za novo podaljšanje roka za pripravo projektne dokumentacije za drugi tir proge Koper - Divača in da to jasno kaže, da nekaj ne funkcionira.
Vlačič ni prepričan, ali je ideja o logističnem holdingu danes še smiselna. Za Luko Koper npr. priložnost vidi drugje, meni pa, da so poslovna sodelovanja, pri katerih ne gre nujno za lastniško prepletanje, lahko koristna za vse.
3
