Virant in Semolič: Naslednji korak je reforma trga dela

Sprejetje pokojninske reforme je bil velik dosežek, še posebej ker je bila sprejeta s soglasjem socialnih partnerjev in tudi s popolnim soglasjem politike, je dejal Virant v izjavi novinarjem po srečanju s Semoličem, ki ga je v parlamentu sprejel ob svetovnem dnevu človekovih pravic.

Sindikati ne smejo biti slabe volje "Naslednji zalogaj, ki čaka socialne parterje in politiko, je delavnopravna reforma. Tudi tu si želimo, da bi na koncu prišli do pametnega, razumnega kompromisa, ki bi pomenil premik k povečanju konkurenčnosti gospodarstva, na drugi strani pa sindikatov ne bi pustil nezadovoljnih oziroma slabe volje," je dejal Virant, predsednik Državljanske liste, ki si sicer prizadeva predvsem za večjo prožnost trga dela.

Ne sme biti divjega kapitalizma "Prepričani smo, da je to dobro tudi za zaposlene delavce. Odprtih bo več delovnih mest, več ljudi bo imelo službe. Pri tem pa je treba gledati na to, da sindikati ne bodo imeli občutek, da gre za neki divji kapitalizem," je dejal Virant.

Ne sme biti deviacij Tudi Semolič se je strinjal, da je reforma trga dela naslednji veliki projekt. V zvezi svobodnih sindikatov se zavedajo, da so nekatere spremembe potrebne, ker je treba odpraviti "nekatere deviacije". A zakon o delovnih razmerjih mora v prvi vrsti ščititi šibkejšega, se pravi delavce, ne pa lastnike kapitala, je dejal Semolič.

Ne sme biti negotovih oblik dela "Nasprotujemo vzorcu, ki vidi bistvo problema v krepitvi večje prožnosti delovnih razmerij. S tem bi ustvarili pogoje za še lažje in cenejše odpuščanje ljudi." Po mnenju predsednika največje sindikalne centrale je že veljavna zakonodaja preveč fleksibilna, saj lahko delodajalci delavca kadarkoli odpustijo. "Tudi sicer bi večja fleksibilnost okrepila negotove oblike dela, to dokazujejo tudi raziskave. A tudi to je stvar dialoga, ki poteka med ministrstvom za delo, delodajalci in nami." Semolič je še poudaril, da so se do zdaj že uskladili o nekaterih rešitvah glede reforme trga dela in da sindikati niso samo proti predlaganim rešitvam.

Imamo ali nimamo sindikalno demokracijo? Virant in Semolič sta komentirala tudi nedavno izjavo predsednika vlade Janeza Janše, da Slovenija ni parlamentarna, ampak sindikalna demokracija. Virant je dejal, da je vloga sindikatov in socialnega dialoga pomembna. Res pa je, imajo samo v Sloveniji sindikati v rokah orožje, ki se mu reče referendum. "To v drugih evropskih državah ni običajno. Na koncu lahko sindikati vsako zakonodajno rešitev blokirajo z referendumom in imajo zato nesorazmerno veliko moč."

Kdo je najpogostejši pobudnik referendumov? Semolič je odgovoril, da sindikati zagotovo niso bili najpogostejši pobudniki referendumov. V zadnjih 22 letih je ZSSS ta institut predlagal zgolj dvakrat. Enkrat je šlo za posvetovalni referendum o nedeljskem delu trgovin, enkrat pa za referendum o pokojninski reformi, ki jo je lani zavrnilo več kot 492.000 ljudi. "Očitek, da zlorabljamo referendume, zagotovo ne drži, res pa je, da bi bila potrebna kakšna sprememba glede pravil, a ne na račun blokiranja te pravice." Semolič je tudi zavrnil Janševo trditev o sindikalni demokraciji z besedami, da gre za precenjevanje vloge sindikatov.