Vajgl podprl odločitev Türka glede veleposlanikov

Vajgl meni, da gre za "pravo potezo, ki lahko takoj in dolgoročno prispeva k umiku slovenske diplomacije iz političnih iger". Po oceni Vajgla je namreč bolj kot kdajkoli doslej aktualna vlada "iz državotvornega resorja, ki mora varovati in zastopati interese vse države, naredila uslužno organizacijo za uveljavljanje ideoloških in strankarskih interesov", saj je bilo kadrovanje v diplomaciji v mandatu te vlade izrazito strankarsko, politično in ideološko.

"Imenovani so bili izključno ubogljivi in politično kompatibilni kadri"

Po teh merilih so bili v diplomatsko mrežo razpostavljeni na najpomembnejša mesta svetovalcev in namestnikov veleposlanikov skorajda izključno ubogljivi in politično kompatibilni kadri, medtem ko je bila množica izkušenih in uveljavljenih diplomatov potisnjena v zakotne pisarne brez konkretnih zadolžitev in brez perspektive. Preostala jim je edino možnost, da so izražali svoje razpoloženje, občasne proteste in prošnje prek sindikata slovenskih diplomatov ter praviloma ostali neuslišani, je zapisal Vajgl.

Ob tem dodaja, da je sedanji paket veleposlanikov, ki jih je pripravila vlada, morebiti izjemen po tem, da gre predvsem ali izključno za poklicne diplomate, česar pa, kot je pristavil, "natančno ne vemo, kar je v skladu z mednarodnimi običaji tudi pravilno".

Vajgl: Presodil sem, da tik po vstopu v EU, ne moremo ostati brez veleposlanikov v ključnih državah

Vajgl se je odzval tudi na sredine navedbe zunanjega ministrstva, da je nekdanja vlada premiera Antona Ropa pred parlamentarnimi volitvami leta 2004 imenovala dva veleposlanika, tedanji predsednik republike Janez Drnovšek pa je njuno imenovanje podpisal le nekaj dni pred volitvami.

Vajgl, ki je bil takrat zunanji minister, je pojasnil, da je res, da je tedanja vlada nekaj mesecev pred volitvami imenovala veleposlanico v Berlinu in veleposlanika v Londonu. Kot je pojasnil, je takrat kot zunanji minister sodil, da Slovenija neposredno po tem, ko je postala članica EU, ne more ostati brez veleposlanikov v ključnih državah članicah EU. Vsa ostala imenovanja, vključno s tistimi, ki jih je pripravilo zunanje ministrstvo pod vodstvom Dimitrija Rupla, pa je vlada iz načelnih razlogov zadržala za čas po državnozborskih volitvah, je dodal.