V Ljubljani le dve zavetišči za brezdomce

V Zavetišču za brezdomce na Poljanski cesti v Ljubljani živi 28 brezdomcev. V prenočišču jih po besedah vodje zavetišča Borisa Kosca vsako noč prespi 18, na kosilo pa jih vsak dan pride okoli 110. "Bivalni del zavetišča je namenjen Ljubljančanom, storitve so na voljo 24 ur dnevno, za sprejem pa je potrebna ustrezna odločba pristojnega centra za socialno delo," je povedal Kosec.

Prenočišče je odprto 12 ur Drugi del zavetišča tvorijo bivalni kontejnerji, v katerih je 18 ležišč, poleg je sanitarni kontejner z umivalniki ter tuši in stranišča za zunanje uporabnike. "Prenočišče je odprto 12 ur, od 20. do 8. ure, prenoči lahko kdorkoli, iz Slovenije ali Evrope, če je seveda ležišče prosto," pravi Kosec. Pove še, da razdeljevalnica hrane obratuje vsak dan med 11. in 13. uro, na topel obrok pa lahko pride vsak, ki ga je v to prisilila socialna stiska. Na kosilo dnevno sicer pride okoli 100 ljudi.

V zavetišču zbirajo in delijo obleko in obutev, pomagajo z zdravili in sanitetnim materialom, ter ukrepajo ob nalezljivih boleznih med brezdomci (tuberkuloza), tako da se povežejo z ustreznimi zdravstvenimi organizacijami. "Socialno delo, kot je prva denarna socialna pomoč, svetovanje, oskrbovanje, vodenje in druge oblike, so seveda uporabnikom ves čas na voljo," pravi Kosec.

Zavetišče financirajo ministrstvo za delo, MOL in donatorji Po oceni vodje zavetišča slednje vsako leto obišče okoli 500 brezdomcev in drugih z "dna" družbe. Stroške programa financirata ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ter mestna občina Ljubljana, vsak s približno 43-odstotnim deležem. Preostanek pokrivajo donatorji in uporabniki, ki denarne socialne pomoči neposredno ne dobijo, ampak jo dobi zavetišče. Kljub temu brezdomcem, zagotavlja Kosec, ostane okoli 80 evrov za lastne potrebe.

Vedno večja revščina je tudi med zaposlenimi "Smo v ortokapitalizmu, na katerega ljudje niso bili pripravljeni in zanj ustrezno usposobljeni, ljudje izgubljajo zaposlitve, mečejo jih na cesto. Na eni strani je vedno večja revščina tudi med zaposlenimi, medtem ko se peščica na drugi strani brezsramno bogati preko vseh razumnih meja. V 20 letih samostojne države se povprečen Slovenec ni niti za las približal Švici, ki so nam jo 'zaslužni' po osamosvojitvi obljubljali," je naraščanje števila brezdomnih ljudi in revščine pri nas komentiral Kosec.

Po prepričanju vodje zavetišča bi morala država končno začeti voditi ustrezno stanovanjsko, izobraževalno, zaposlovalno in gospodarsko politiko. "Smiselno bi bilo, da bi se odgovorni že enkrat nehali ukvarjati sami s seboj in končno začeli skrbeti za vse prebivalce Slovenije. To so sistemske rešitve, vse ostalo je metanje peska v oči," je prepričan Kosec. Prav tako je prepričan, da bo Ljubljana v teh mrzlih dneh za svoje brezdomce verjetno poskrbela, tako kot je še vedno.

Postavitev bivalnikov ob zelo nizkih temperaturah ni smiselna Če bodo temperature skrajno padle, se bo verjetno aktivirala civilna zaščita in našla ustrezne začasne prostore za tiste brez strehe nad glavo. "Postavitev bivalnikov ni smiselna, ker zanje potrebujemo enako infrastrukturo in prostorsko ureditev kot za zidane objekte. Bolj smiselno bi bilo, da bi se v kritičnih situacijah aktivirale tiste organizacije, ki so vedno polne altruizma, etike in morale, pa imajo svoje prostore ponoči zaprte," je še dodal Kosec.

Brez zavetja, tople obleke in pijanosti brezdomci lahko zmrznejo Tudi Tilen Prinčič iz Vincencijeve zveze je ocenil, da je v mrzlih zimskih dneh, ko so šali, kape in rokavice obvezna oprema, za brezdomce posebej težko. Med brezdomci namreč že pregovorno velja, da je trda zima včasih usodna, pravi, in dodaja, da če se brezdomec ne pripravi - to pomeni, da si ne preskrbi zavetja, tople obleke in se ga brezglavo ne napije -, da ga to lahko stane življenja.

Društvo prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote (DP VZD) je humanitarna organizacija, ki v Ljubljani pomaga tudi brezdomcem in mladim. Njihov dnevni center za brezdomce dnevno obiskuje od 60 do 80 brezdomcev. "Nudimo celostno pomoč. Na eni strani lahko brezdomci dobijo obleko, si operejo oblačila, dobijo topel obrok, lahko pa se tudi stuširajo. Na drugi strani, kar je za nas pomembneje pa je, da imajo prostor za srečevanje tudi s prostovoljci in z zaposlenimi," razlaga Prinčič.

Prostovoljci iz DP VZD brezdomce spremljajo individualno V dnevnem centru - ta je na Plečnikovem podhodu - jim nudijo zajtrk in možnost dela ter druženja ob družabnih igrah. Ves čas, tudi, ko je center zaprt, so njihovi prostovoljci na voljo za organizirano pomoč. Prinčič pravi, da brezdomce spremljajo individualno. To pomeni, da jim v okviru ustreznega programa pomagajo reševati pravne, socialne, zaposlitvene ali stanovanjske stiske. Tovrstna pomoč jim je na voljo le, če se brezdomec odloči za odhod z ulice, pravi.

Toliko brezdomncev je zaradi krize družine Na vprašanje, zakaj je danes toliko brezdomcev, odgovarja, da je to tako predvsem zaradi krize družine. Prepričan je, da nas pomanjkanje ljubezni vodi v odvisnosti, tudi v brezdomstvo. V društvu zato razmišljajo o reintegracijskih skupnostih, kjer bi lahko brezdomec preko trdega dela končno zaživel, vendar take pomoči zaradi finančne stiske po besedah Prinčiča zaenkrat ne morejo nuditi.

Zavetišče za brezdomne uživalce nedovoljenih drog v Ljubljani na Vošnjakovi ulici, ki deluje v okviru društva Altra, je kot prvo zavetišče za brezdomne uživalce drog v Sloveniji nastalo leta 2003. Zavetišče nudi varno prenočišče, možnosti za pripravo hrane, opravljanje higienskih opravil, pranje perila ter pomoč pri urejanju pravic iz socialnega in zdravstvenega varstva, pravi strokovna delavka v zavetišču Elvira Delić. Prepričana je, da njihova dejavnost znižuje stopnjo kriminalitete na območju ljubljanske mestne občine, število intervencij strokovnih služb na terenu in podobno.

Zavetišče Altra je popolnoma brezplačno "Zavetišče je popolnoma brezplačno. Ob prihodu vsak podpiše pristopno izjavo, da se strinja s hišnim redom, kdor ima socialno podporo pa položi 60 evrov na mesec na transakcijski račun društva Altra," je povedala Delićeva, vendar dodala, da je to bolj izjema kot pravilo. Kot je pojasnila, brezdomci namreč ne dobijo socialne denarne pomoči, ker ne izpolnjujejo pogojev zavoda za zaposlovanje. V zavetišču so zdaj začeli delati po novem programu, kar po njenih besedah pomeni individualno obravnavo vsakega posameznika.

Delamo na tem, da jim zagotovimo stalen prostor bivanja "To so osebni cilji, koraki in terminski plan za dosego teh ciljev, kot na primer ponovni stik z družino. Delamo na tem, da jim zagotovimo stalen prostor bivanja ter da bi dobili stanovanjske skupnosti za stare uživalce drog in ljudi z dvojnimi diagnozami," pravi Delićeva.

V zavetišču deluje tudi dnevni center Zavetišče na Vošnjakovi je odprto vsak dan od 20. do 9. ure, med vikendi in prazniki pa 24 ur dnevno. V zavetišču je prostora za 16 brezdomcev plus tri dodatne, čas bivanja pa je omejen na tri mesece, vendar ga je običajno mogoče podaljšati za nadaljnje tri mesece. V zavetišču deluje tudi dnevni center, ki se odpre ob 9. uri in se zapre ob 16. uri. V slovenski prestolnici bi sicer po oceni Delićeve potrebovali najmanj štiri tovrstna zavetišča z 20 ležišči, torej vsaj za 80 brezdomnih uživalcev nedovoljenih drog.