V Kranju postavili spomenik mobilizirancem v nemško vojsko

Po večletnem trudu so jim danes odkrili spomenik, h kateremu je venec položil tudi nemški veleposlanik Hans Joachim Götz.

Gorenjski spomenik padlim mobilizirancem, ki so bili dolgo časa zamolčani del vojne zgodovine, je posvečen več kot 1500 Gorenjcem, ki so kot mobiliziranci v nemško vojsko izgubili svoja življenja na različnih bojiščih druge svetovne vojne in katerih posmrtni ostanki so pokopani v grobovih nemških vojakov.

"Nedopustno bi bilo, da v domovini ne bi imeli vsaj simboličnega skupnega groba in mesta tihega spomina na vse slovenske fante in može, ki jih je vojna morija oropala življenja," je ob današnjem odkritju dejal predsednik Združenja gorenjskih mobilizirancev Zdravko Ribnikar.

Poudaril je tudi, da to ni spomenik zmagovalcem ali poražencem "ampak spomenik žrtvam vojnega nasilja". "Žrtvam vojnega nasilja pa se moramo pokloniti vsi," je dejal. Ob tem je pojasnil, da je več kot 25.000 mobiliziranih Slovencev, med katerimi je bilo tudi okrog 9000 Gorenjcev, pred izselitvijo zaščitilo preko 200.000 Slovencev.

V boj kot vojaki velikega rajha pod prisilo

"Takratna oblast nas je prisilila, da smo se morali kot vojaki velikega rajha vojskovati v tej vojni proti svoji volji. Mi, ki smo to vojno tragedijo doživljali na svetovnih bojiščih in s tem ščitili svoje družine ter svojce, se zavedamo, da ni bilo izbire in se odločiti za manjše zlo," je razložil Ribnikar. Pojasnil je, da jih je tako kot vse vojake, ki se v vojni v prvi vrsti bojijo za lastne življenje, v času, ki so ga preživeli pomešani med redno nemško vojsko, vodila osnovna želja po lastnem preživetju.

Znak sprave Današnji dogodek je znak sprave, je prepričan nemški veleposlanik Götz, ki ve za težave v zvezi z zgodovinskim ovrednotenjem dogodkov v letih 1941 in 1945 v Sloveniji. Znana so mu razhajanja mnenj o teh vprašanjih. "Vendar se v to notranjo slovensko diskusijo kot nemški veleposlanik ne morem in ne smem vmešavati, menim pa, da si mobiliziranci tudi zato, ker so dali svoja življenja, da zaščitijo svojce in ostale Slovence, zaslužijo spoštovanje," je poudaril veleposlanik.

"Vsa leta je bila naša želja, da postavimo tak spomenik," je dejal Ribnikar, ki je spregovoril o večletnih prizadevanjih Združenja. To ima sedaj 1940 članov, med katerimi je poleg mobilizirancev tudi veliko njihovih svojcev, postavitev spomenika pa so v večji meri financirali sami, le manjši del so prispevale gorenjske občine v okviru financiranja delovanja Združenja.

Pomagala tudi mestna občina Kranj Pri postavitvi spomenika je pomagala tudi mestna občina Kranj, zato je v njenem imenu na slovesnosti spregovoril podžupan Igor Velov. "Pravičnih vojn ni in v skladu s tem je treba razumeti tudi te mlade fante, ki so pod prisilo in grožnjo vstopili v nemško vojsko proti svoji volji. Tudi oni so žrtve druge svetovne vojne," je odločitev za podporo prizadevanjem Združenja za postavitev spomenika pojasnil Velov.

Prvi pogovori za postavitev drugega tovrstnega spomenika v Sloveniji - danes ga je blagoslovil tudi kranjski župnik, dekan in prelat Stanislav Zidar -, so stekli že pred tremi leti. Vendar so se pojavili številni zapleti, zlasti glede lokacije spomenika. Med drugim se Zavod za varstvo kulturne dediščine ni strinjal s predlogom Gorenjskega muzeja, da bi ga postavili blizu spomeniku padlim v 1. svetovni vojni. Tako so ga sedaj postavili v parku kranjskega pokopališča v bližini mrliških vežic.