V jeseniški bolnišnici ostali brez glavnega dobavitelja, razmere kritične (VIDEO)

Kot so povedali predstavniki Splošne bolnišnice Jesenice, so razmere dramatične, v dveh tednih jim bo zmanjkalo zdravil, ki so nujna za izvajanje operacij.

Zaradi hudih likvidnostih težav, ki izhajajo iz vladnih varčevalnih ukrepov, jeseniška bolnišnica svojim dobaviteljem dolguje štiri milijone evrov, od tega je 2,8 milijona evrov že zapadlih obveznosti. Bolnišnica ni sposobna plačati računov, zato je v sredo dobavo ustavil največji dobavitelj Kemofarmacija, ki je dobavljal številna nujna zdravila, med njimi tudi taka za zdravljenje okužb in oživljanje pacientov.

"Brez zdravil za oživljanje, kot je adrenalin, se mi pravzaprav ne smemo lotiti nobene operacije. To pomeni, da kirurgija in urgenca ne moreta delati. Stanje je dramatično," je opozoril predstojnik kirurške službe v bolnišnici Janez Pšenica in poudaril, da imajo rezerv le za okrog dva tedna, potem lahko bolnišnico kar zaprejo.

Potreben je interventen ukrep in dokapitalizacija bolnišnic Edina rešitev je, da vlada ali zavarovalnica zagotovita potrebna sredstva. "Potreben je interventen ukrep in dokapitalizacija bolnišnic," je pristojne pozval direktor bolnišnice Igor Horvat, ki skupaj z direktorji ostalih splošnih bolnišnic že dve leti opozarja, da je treba sistemsko rešiti zdravstveni sistem. "Stanje v slovenskem zdravstvu je kritično," je opozoril.

Jeseniška bolnišnica je še pred letom in pol tekoče poravnavala obveznosti do dobaviteljev. V zadnjem letu pa se je likvidnost, to je sposobnost sprotnega plačevanja dobaviteljev, bistveno spremenila. "Najbolj drastično spremembo pomeni sklep vlade, da se polovico dvanajstine prenese iz februarja v marec. To pomeni izpad 1,3 milijona evrov in že v tako slabi likvidnosti situaciji je to kaplja čez rob," je opozorila strokovna direktorica bolnišnice Sandra Tušar.

S ponovnim 3-odstotnim znižanjem cen zdravstvenih storitev glede na sklepe vlade, zamikom plačil opravljenih storitev in in težav pri dogovarjanju z dobavitelji so se razmere tako zaostrile, da je resno ogroženo kakovostno zagotavljanje ustrezne obravnave pacientov, opozarjajo v bolnišnici. "Zaustavitev dobav pomeni veliko prelomnico pri delovanju bolnišnice, zalog materiala je le za okrog 600.000 evrov," je opozoril Horvat.

Bolnišnica nekaterih nujnih zdravil, ki jih je dobavljala Kemofarmacija tudi ne more dobiti pri drugih dobaviteljih, saj jih na slovenskem tržišču ni. Gre za nujna zdravila za preprečevanje okužb in zdravila za oživljanje, kot so adrenalin, atropin in noradrenalin, brez katerih ni varno voditi operacij. "Kot bolnišnica brez likvidnostnih sredstev teh zdravil enostavno ne moremo kupiti," je izpostavila Tušarjeva.

Trenutno velik problem je neenakomerno financiranje bolnišnic

Finančno stanje bolnišnice je kritično tudi sicer. V bolnišnici vsako leto zmanjšujejo stroške porabe in naredijo več za manj denarja. Sedaj pa rezerv ni več. "Pacienti likvidnostnih težav še ne občutijo, ne plačujemo pa dobaviteljev in ne obnavljamo opreme, ki je na 80 do 90 odstotkih iztrošenosti," pojasnjuje Horvat. Hkrati pa ga skrbi, da bodo tudi ostali dobavitelji postopali enako kot Kemofarmacija.

"Poleg tega bomo postrgali vsa sredstva, da bomo marca sploh lahko zagotovili plače," je povedal Horvat in pojasnil, da zmanjšanje plač zaposlenim tudi ni mogoče, saj ti ne prejemajo nobenih dodatkov, ki niso zakonsko določeni. Če bi posegli v plače, bi zato kršili zakonodajo. "Vladni ukrepi namreč niso usklajeni z zakoni," je opozoril Horvat.

Potrebna je sistemska rešitev zdravstvenega sistema, v katerem je trenutno velik problem neenakomerno financiranje bolnišnic. Zaradi tega so splošne bolnišnice v globokih minusih, specializirane in terciarne ustanove pa imajo višek denarja, pojasnjuje direktor jeseniške bolnišnice.

S težavami pri dobavi zdravil se soočajo tudi v izolski bolnišnici Dobava medicinskega materiala in zdravil je v Splošni bolnišnici Izola (SBI) motena že nekaj tednov in jo urejajo z dobavitelji v dobrobit bolnikov, je po razkritju, da je Kemofarmacija zaradi neplačevanja računov v sredo ustavila dobavo zdravil in zdravstvenega materiala bolnišnicama na Jesenicah in v Izoli, pojasnil direktor SBI Jani Dernič.

Kot je zapisal Dernič, se zavedajo, da je potrebno skrbno naročanje: "Skrbimo, da je vpliv na načrtovano oskrbo bolnikov čim manjši."

V prihodnjih tednih sicer v izolski bolnišnici pričakujejo povečanje težav zaradi hkratnih učinkov premika izplačila akontacij v marec mesec in zamude pri poračunu za leto 2012, kar sicer velja za vse izvajalce zdravstvenih storitev v državi, dodaja Dernič.

SBI sicer že dalj časa pestijo finančne težave. Sredi lanskega leta so celo zaokrožile govorice, da bi izolskemu zavodu lahko zmanjkalo denarja tudi za plače zaposlenih. Oktobra so sicer v bolnišnici, ki je veljala za eno izmed energetsko najbolj potratnih v državi, zaključili s projektom energetske sanacije stavbe, s čimer naj bi privarčevali okoli pol milijona evrov letno in tako vsaj delno prispevali k finančni sanaciji. Po zadnjih napovedih naj bi izolska bolnišnica lansko leto zaključila z okoli 1,9 milijona evrov izgube.

Kranjska porodnišnica po zagotovilih direktorice redno plačuje dobavitelje Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj, ki je po podatkih ministra za zdravje ena od slovenskih bolnišnic, ki ima finančne težave, je še vedno likvidna in dobaviteljem v zakonitih rokih poravnava vse obveznosti, je zagotovila direktorica bolnišnice Andreja Cerkvenik Škafar.

"Lahko rečemo, da kljub težki finančni situaciji še vedno našim dobaviteljem poravnavamo obveznosti v zakonitih rokih," je povedala Cerkvenik Škafarjeva in zagotovila, da bolnišnica nima neplačanih zapadlih obveznosti do dobaviteljev.

Direktorica je pisno dodatno pojasnila, da za zagotavljanje likvidnosti "vlagajo vse napore v obvladovanje stroškov ter racionalno, a še vedno varno in kakovostno organizacijo dela, usmerjeno na pacienta". Opozorila je, da se nižanje sredstev za zdravstvo trenutno kaže predvsem kot omejitev v investiranju. Rezerv za varčevanje pa v njihovi bolnišnici, kot opozarja Škafar Cerkvenikova, ni več.

Minister za zdravje Tomaž Gantar je v sredo na novinarski konferenci v Ljubljani sicer povedal, da se lahko nekaj bolnišnicam, ki so nenehno v finančnih težavah in imajo bistveno višje neporavnane obveznosti, zgodi, da jim bodo blokirali račun in da potem plače ne bodo izplačane. Med bolnišnicami, ki imajo takšne težave, so po ministrovih besedah Splošna bolnišnica Izola, Nova Gorica in Jesenice ter porodnišnica v Kranju in UKC Maribor.

Jeseniški in izolski splošni bolnišnici je zaradi neplačanih zapadlih obveznosti Kemofarmacija v sredo že zaustavila dobavo zdravil, zaradi česar bi lahko v dveh tednih zmanjkalo nujnih zdravil za operacije, oživljanje in zdravljenje okužb. Vodstvo Splošne bolnišnice Jesenice zato svari, da je stanje v slovenskem zdravstvu kritično.

V UKC Maribor za zdaj grožnje dobaviteljev še neuresničene V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor glede dobave materiala in zdravil za zdaj še niso imeli težav. Kot so povedali v mariborski bolnišnici, sicer že obstajajo grožnje nekaterih dobaviteljev o morebitni prekinitvi dobave, vendar te doslej niso bile uresničene. Podatki o lanskem poslovanju mariborske bolnišnice javnosti za zdaj še niso znani, samo v prvi polovici lanskega leta pa je zabeležila izgubo v višini 2,8 milijona evrov. Ob obravnavi polletnih rezultatov je vodstvo UKC Maribor izračunalo, da bi lahko leto zaključili s štirimi milijoni evrov izgube.

Šempetrska bolnišnica še nima težav pri dobavi zdravil Splošna bolnišnica Franca Derganca Nova Gorica za zdaj še nima težav pri dobavi zdravil, je zagotovil direktor bolnišnice Darko Žiberna. "Do sedaj nam dobavitelji še niso zagrozili z odklonitvijo dobav zdravil. Plačilni roki so daljši od dogovorjenih, a še niso kritični. Prekoračujemo jih za približno 40 dni," je pojasnil direktor Žiberna.

Šempetrska bolnišnica je tako kot večina slovenskih v lanskem letu poslovala negativno, izguba pa bo okvirno znašala 2,1 milijona evrov. Ob imenovanju na mesto direktorja bolnišnice pred tednom dni je zato Darko Žiberna napovedal nekaj ukrepov za racionalizacijo poslovanja in zmanjšanja stroškov.

Šempetrska bolnišnica je velika, v primerjavi z ostalimi slovenskimi bolnišnicami pa ima visok strošek na enoto opravljenega dela. Žiberna napoveduje racionalizacijo dela pri kadrih, kar pomeni znižanje plač zaposlenih ali odpuščanje. Delno pa želijo privarčevati pri nabavi medicinske opreme, tudi zunanje izvajalce naj bi najemali le v izjemnih primerih. Prav tako načrtujejo, da bodo transfuzijsko dejavnost prenesli na Zavod za transfuzijsko medicino, s tem pa prihranili še dodatnih 350.000 evrov.

Slovenjgraška bolnišnica za zdaj nima težav pri dobavi medicinskega materiala Slovenjgraška bolnišnica za zdaj nima težav pri dobavi medicinskega materiala in zdravil. Direktor bolnišnice Janez Lavre je danes za STA povedal, da so sicer prejeli obvestilo od Kemofarmacije o izvršbi preko sodišča, če računov ne plačajo v 120 dneh po zapadlosti. Ti računi bodo bolnišnici zapadli 10. marca.

Kot je dejal Lavre, bolnišnica nima denarja, da bi poplačala te račune, zato se dogovarjajo za najem likvidnostnega posojila za čas, dokler jim Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ne nakaže sredstev. Po oceni Lavreta se slovenjgraška bolnišnica sooča s hudimi finančnimi težavami pri poslovanju, saj je nelikvidna. Bolnišnica namreč ima za 2,9 milijona evrov neplačanih računov po zapadlosti, tekoče obveznosti, ki še niso zapadle, pa znašajo 1,9 milijona evrov.

Ob tem je Lavre pojasnil, da je država v petih letih linearno znižala ceno zdravstvenih storitev za 25 odstotkov in potem še selektivno znižala stroške amortizacije, dežurstev, medtem ko se krovne pogodbe, kot je denimo zakon o delovnih razmerjih, niso spremenile.

Časi so resni in moramo se usesti skupaj in videti, kakšne so možne rešitve ter odpreti košarico pravic in bolnikom povedati, da si določenih zadev ne da več privoščiti, je še dejal Lavre.