Jan Tomše

Četrtek,
1. 8. 2013,
16.03

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Četrtek, 1. 8. 2013, 16.03

8 let

Upokojenci pričakujejo kazensko odgovornost zaradi znižanja pokojnin

Jan Tomše

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4
V ZDUS-u so pred dnevi na tožilstvo naslovili naznanilo domnevnih kaznivih dejanj, povezanih s pripravo in predlaganjem ZUJF-a. Od tožilstva pričakujejo, da ga bo obravnavalo kot ovadbo.

Zveza društev upokojencev Slovenije je v začetku julija v zvezi lani sprejetim Zakonom o uravnoteženju javnih financ (ZUJF) naznanila sum storitve kaznivega dejanja oškodovanja javnih sredstev in nevestnega dela v službi.

V ZDUS-u pravijo, da so pripravljavci ZUJF-a v parlamentarni postopek poslali predlog zakona, ki je kršil temeljne človekove pravice. Pri tem naj bi ravnali s polnim zavedanjem, da bo zakon v primeru sprejema neustaven.

S sprejemom ZUJF-a pa naj bi nastalo oškodovanje javnih sredstev. Kdo so osebe, ki naj bi storile kaznivi dejanji, v naznanilu sicer niso navedli.

Sporni del 143. člena je bil razveljavljen Spomnimo, ZUJF je v okviru varčevalnih ukrepov lani pripravila in sprejela vlada Janeza Janše. Ustavno sodišče je del 143. člena varčevalnega zakona, ki je dobrim 28 tisoč upokojencem znižal pokojnine, spomladi razveljavilo.

Obrazložitev ustavnih sodnikov: uveljavljeni ukrep je bil neustaven, kršil je temeljne človekove pravice. Po dostopnih podatkih naj bi upokojenci del razlike do znižanih pokojnin prejeli septembra, preostanek pa maja prihodnje leto.

Eno kaznivo dejanje pred, drugo po sprejemu ZUJF-a Kot rečeno, so v ZDUS-u pripravljavce zakona naznanili državnemu tožilstvu zaradi dveh kaznivih dejanj.

Prvo kaznivo dejanje, nevestno delo v službi, naj bi bilo po navedbah zveze društev upokojencev storjeno v fazi priprave zakona, z zavestno kršitvijo predpisov, kljub temu da bi pripravljavci posledice tega morali predvideti. V ZDUS-u svoje trditve utemeljujejo s tem, da naj bi zakonodajnopravna služba pripravljavce opozorila na neustavnost rešitve, ti pa so osnutek zakona kljub temu poslali v sprejem državnemu zboru.

Zakaj bi bila odgovornost pri pripravljavcih zakona, to sta bila vlada oziroma finančno ministrstvo, če pa je zakon na koncu potrdil državni zbor?

"Vladni prispevek je bil odločilen. Pravzaprav prispevek ministrstva za finance, ki je imelo javno pooblastilo, da varčevalni zakon pripravi. Ko vlada predlog zakona pošlje v državni zbor, je postopek le še formalnost, saj si predhodno prek strankarske discipline zagotovijo potrebno večino," je prepričan odvetnik Matej Perpar, ki zastopa ZDUS.

V zvezi društev upokojencev sicer menijo, da je bilo ravno utemeljevanje pripravljavcev pri sprejemanju zakona v državnem zboru odločilno pri tem, da je bil zakon sprejet. Zato odgovornost vidijo prav pri njih.

Če bodo zoper pripravljavce začeli kazenski postopek, Perpar pričakuje njihovo sklicevanje na to, da posledic ni imelo njihovo, temveč ravnanje državnega zbora.

Škodljive posledice spornega člena še trajajo Drugo domnevno kaznivo dejanje, oškodovanje javnih sredstev, naj bi se nanašalo na čas, ko je začel ZUJF veljati, takrat naj bi tudi nastale škodljive posledice, ki po besedah Perparja še trajajo.

"Mogoče je bilo predvideti, da bo zakon, kakršnega so pripravili, tudi razveljavljen in bodo nastale škodljive posledice za zavarovance, ki jih bo morala pokriti država iz proračuna. Stroški so precejšnji. Poleg izplačil so tu stroški administracije in pristojnih služb, upravičenci, ki so dobili pravice, pa so delovno in socialno sodišče zasuli s tožbami," pravi Perpar.

Dokončne ocene škode sicer še nimajo, a Perpar pravi, da je milijonska.

Ugotoviti bo treba, kdo so bili pripravljavci ZUJF-a V naznanilu obeh domnevno storjenih kaznivih dejanj, ki so ga v ZDUS-u poslali tožilstvu, ni navedbe, kdo naj bi dejanja storil. To naj bi v postopkih šele ugotovili. Ve se, kdo je bil formalno odgovoren, a ugotoviti bo treba, kdo so bile konkretne osebe, pravi Perpar. Sam v ožji krog odgovornih oseb ne šteje nekdanjega premiera Janeza Janše.

Bi pa zato po njegovih besedah odgovornost lahko iskali pri nekdanjem finančnem ministru Janezu Šušteršiču, pri državnih sekretarjih na ministrstvu, Alešu Živkoviču in Dejanu Krušcu, ter tudi pri drugih osebah, ki so sodelovale pri pripravi zakona.

Perpar sicer pričakuje, da bodo odgovorni s sklicevanjem na kolektivno delo vlade poskušali odgovornost razpršiti oziroma izničiti.

Pri nastajanju zakonov sodeluje veliko ljudi Pravnik Rajko Pirnat pravi, da se primera, ko bi sodelovanje pri predlogu zakona lahko ustrezalo znakom kaznivega dejanja, sam ne spomni.

V obdobju, ko so ZUJF sprejemali, so prihajala opozorila, da so nekatere predlagane določbe v neskladju z ustavo, nanje je, na primer, opozarjal tudi Pirnat sam, a to še ne pomeni, da je s tem sama po sebi podana tudi kazenska odgovornost tistih, ki so pripravljali zakon, pravi Pirnat.

Pri nastajanju zakonov sicer sodeluje zelo veliko ljudi, tako je bilo po njegovih besedah tudi pri ZUJF-u, kjer je vsako od ministrstev prispevalo svoj del.

Odločilna je individualna odgovornost Pirnat poudarja, da v kazenskem pravu ugotavljajo individualno kazensko odgovornost, podlage za ugotavljanje kolektivne odgovornosti, na primer odgovornosti vlade kot organa, pa sam ne vidi.

Individualna kazenska odgovornost je v vsaki konkretni zadevi odvisna od zelo natančne ugotovitve določenih okoliščin in tega, ali te kažejo, da so izpolnjeni znaki očitanega kaznivega dejanja, je še pojasnil Pirnat.

Na potezi je tožilstvo Perpar pričakuje, da bo državno tožilstvo naznanilo obravnavalo kot ovadbo in sprožilo ustrezne postopke za ugotavljanje kazenske odgovornosti.