V UKC Ljubljana bodo stroške poslovanja skušali znižati predvsem z racionalizacijo pri nadurnem delu in pri cenah zdravstvenih storitev, ki jih zagotavljajo nekatere druge institucije.
Na seji sveta Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana so med drugim obravnavali poročilo o poslovanju zavoda v prvi polovici leta, ko so zabeležili 6,6 milijona evrov primanjkljaja, je po seji sveta zavoda pojasnil generalni direktor Simon Vrhunc. Po ocenah naj bi izguba konec leta znašala 15 milijonov evrov. So pa svetniki po Vrhunčevih besedah potrdili predlog rebalansa finančnega načrta za letos, ki ne predvideva primanjkljaja. Po mnenju predsednice sveta UKC Ljubljana Elde Gregorič Rogelj je sicer rebalans nerealen, a se bodo skušali temu čim bolj približati. Vrhunc meni, da se da to "popolnoma izničiti, če bo klinični center dobil plačane vse opravljene storitve in enako količino denarja iz zdravstvene blagajne kot lani".
Do konca leta bodo skušali obvladovati zaposlovanje; odpuščanja ne bo
Sanacijski program, ki ga morajo pripraviti po dogovoru na seji sveta zavoda, bo usmerjen v ukrepe na prihodkovni in odhodkovni strani. Gregorič Rogljeva pojasnjuje, da je zavod že učinkovito zmanjšal predvsem stroške gotovih zdravil in nezdravstvenih storitev, treba pa je sprejeti še določene ukrepe za obvladovanje stroškov dela. Do konca leta bodo skušali po njenih besedah obvladovati zaposlovanje, saj je UKC Ljubljana ciljno število zaposlenih presegel za 155. Ob tem zatrjuje, da to ne napoveduje odpuščanja zaposlenih.
V zadnjih letih obvladali stroške dela
Na prihodkovni strani pa so ukrepi po njenih pojasnilih povezani s plačilom programa, ki ga UKC Ljubljana opravi. "Mi v sanacijskem programu pričakujemo predvsem opredelitev tistih vzrokov na strani financiranja, ki skozi leta povzročajo razkorak med prihodki in odhodki - v prvi vrsti zaradi večjega števila zdravljenih bolnikov v kliničnem centru glede na število, ki je priznano po pogodbi z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije," je pojasnila. Vrhunc je ob tem sicer poudaril, da so v zadnjih letih obvladali stroške dela in ti ne naraščajo kot v preteklosti, da pa imajo še problem pri stroških materiala in storitev.
Zaradi ukinjanja nadurnega dela ne predvidevajo podaljševanja čakalnih dob
Ukrepov po Vrhunčevih trditvah bolniki ne bodo občutili oziroma ne bodo slabše zdravljeni, občutili bodo morda le ukrep glede racionalizacije pri nadurah. Obenem pa Vrhunc zagotavlja, da zaradi ukinjanja nadurnega dela ne predvidevajo podaljševanja čakalnih dob.
V prvi polovici tega leta oskrbeli več bolnikov kot lani
Vrhunc je tudi zavrnil navedbe generalnega direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Sama Fakina, da je UKC Ljubljana v prvi polovici tega leta oskrbel manj bolnikov, stroške pa povečal. Kot pravi Vrhunc, so v ambulantni dejavnosti letos zabeležili 13.000 bolnikov več, v hospitalni dejavnosti pa več kot 1000 bolnikov več kot v enakem obdobju lani. Po njegovih besedah prav tako presegajo program pri diagnostičnih storitvah.
Svetniki so obravnavali tudi analizo izvajanja tržne dejavnosti in pravila za izvajanje samoplačniških storitev. Po Vrhunčevih besedah se možnosti za večje povpraševanje za te storitve nakazujejo.
Čakalne dobe, ki jih svetniki vsakokrat obravnavajo, pa se po navedbah Gregorič Rogljeve skrajšujejo, kritične pa med drugim ostajajo operacije kolen in hrbtenice ter nekateri urološki posegi.
3
