Odvetnik Miran Železnik je po 48 urah pridržanja na policiji zaradi suma zlorabe odvetniškega zaupanja in večurnem zaslišanju pri preiskovalni sodnici odkorakal na prostost.
Odvetnik Miran Železnik, ki je po 48 urah pridržanja na policiji zaradi suma zlorabe odvetniškega zaupanja in večurnem zaslišanju pri preiskovalni sodnici odkorakal na prostost, ni edini odvetnik, ki je osumljen, da se je znašel na drugi strani zakona.
Tako je obtožnica zoper ljubljansko odvetnico Suzano Gale, očitajo ji jemanje podkupnine, konec septembra postala pravnomočna, po maratonskem procesu pa zaporno kazen šestih let že prestaja primorski odvetnik Zdenko Fortunat. Maja letos je nekdanjega odvetnika Jovico Tošovića, ki mu je sodišče leta 2005 poleg pogojne obsodbe za tri leta prepovedalo opravljati odvetniški poklic, mariborsko okrožno sodišče spoznalo za krivega še zlorabe zaupanja in goljufije, s katero naj bi si obtoženi protipravno pridobil veliko premoženjsko korist. Prisodili so mu štiri leta zapora, a se je obramba pritožila.
Neučinkovita zbornica
"Gotovo so bile že pred kaznivim dejanjem kakšne pritožbe na delo odvetnikov. Zato menim, da je treba od odvetniške zbornice zahtevati, da postopke zoper odvetnike izpeljejo bolj ostro. Tako pa so ti postopki na zbornici neučinkoviti," je prepričan Lojze Ude s pravne fakultete. Kot primer je omenil tujino, kjer lahko odvetnik že na odvetniški zbornici izgubi licenco.
Kozinc: Ne dobimo podatkov
"Slovenska odvetniška zbornica ne odvzema licenc," odgovarja predsednik zbornice Miha Kozinc. Da lahko nekdo ostane brez pravice do opravljanja odvetniškega poklica, mora o tem odločiti disciplinsko sodišče, to je sestavljeno iz vrhovnih sodnikov in odvetnikov, pravi in dodaja, da je zadnja instanca, ki o tem dokončno odloča, poseben senat pri vrhovnem sodišču. Sicer pa vsak odvetnik, ki je pravnomočno obsojen na več kot šest mesecev zaporne kazni, ostane brez licence.
"Tak zakon je v korist vsem drugim, saj odvetniki nismo tisti, ki bi lahko nekomu odvzeli licenco. Težava je tudi zato, ker se vsi bolj ali manj poznamo, to so zoprne stvari," pojasni Kozinc. Zbornica tudi ni upravičena do nekaterih podatkov, ki bi bili v pomoč odvetniški zbornici. "Tudi če kakšne stvari preberemo v časopisih, odvetniška zbornica uradno o teh zadevah ne izve nič, na podlagi zapisanega v časopisih pa ne moremo ukrepati. Nazadnje smo zaprosili sodišče za podatke, ko je sodnik kot stransko kazen odvetniku izrekel tudi prepoved opravljanja poklica. Vendar pa so nam sporočili, da mi nismo tisti, ki bi jim morali sporočati podatke," zmedo opiše Kozinc.
3
