Petek, 9. 1. 2015, 16.08
8 let, 7 mesecev
To so bili zlati časi Dimitrija Rupla
Pred 26 leti, 11. januarja 1989, je bila v nabito polni Gallusovi dvorani v Cankarjevem domu ustanovljena Slovenska demokratična zveza (SDZ). Za številne je bila to v resnici prva opozicijska politična stranka, ki je bila v Sloveniji ustanovljena po drugi svetovni vojni. Glavna cilja SDZ sta bila parlamentarna demokracija (torej konec socialističnega sistema) in suverena Slovenija.
Novoustanovljene stranke so se zaradi zakonodaje taktično izogibale besedi stranka v svojem imenu, zato tudi uporaba besede zveza. Je pa že beseda demokracija v tistem obdobju pomenila ideološko nasprotje komunizmu.
Bil je namreč urednik Nove revije in tudi urednik znane 57. številke, ki je objavila Prispevke za slovenski nacionalni program – nekakšen programski temelj slovenskega osamosvajanja.
No, kljub temu da je Rupel 11. januarja 1989 postal predsednik stranke, pa v dvorani, kjer so ustanavljali stranko, zanj ni bilo prostora (zaradi velikega števila udeležencev na ustanovitvenem kongresu je zmanjkalo tudi pristopnic za včlanitev).
Je pa Rupel, ker je odšel kot profesor za nekaj mesecev jeseni predavat v ZDA, kmalu zapustil krmilo stranke – predsednik SDZ je postal Hubert Požarnik. Vrnil se je za božič leta 1989.
Kot pojasnjuje, so bili takrat vsi po vrsti – morda z izjemo Franceta Tomšiča, ustanovitelja socialnodemokratske zveze – previdni pri razglašanju svojih strankarskih ambicij.
Po aretaciji Janeza Janše je bil junija 1988 ustanovljen tudi Odbor za človekove pravice, ki ga je vodil Igor Bavčar. Ta odbor, ki je bil poleti in jeseni 1988 izredno močan in vpliven, se ni nikoli preoblikoval v stranko, ampak je do konca deloval kot nadstrankarska organizacija. Bavčarja pri ustanavljanju SDZ ni bilo zraven, a je pozneje vstopil v to stranko.
A so bili socialdemokrati pravzaprav ustanovljeni šele februarja 1989. Predsednik Socialnodemokratske zveze Slovenije je postal Tomšič, pozneje ga je zamenjal Jože Pučnik. Ta stranka se zdaj imenuje Slovenska demokratska stranka (SDS).
Konec leta 1989 je slovenska komunistična oblast s spremembo zakonodaje tudi uradno dovolila večstrankarski sistem in za april 1990 razpisala večstrankarske volitve (letos bo tako tudi 25. obletnica prvih demokratičnih volitev v Sloveniji po drugi svetovni vojni oziroma po uvedbi kraljeve diktature v predvojni Jugoslaviji leta 1929).
SDZ se je odrezala srednje uspešno, saj je med strankami Demosa zasedla tretje mesto – več glasov sta dobili SKD in SKZ-SLS. Kljub temu so ministri iz vrst SDZ pomenili jedro osamosvojitvene vlade. Rupel je bil zunanji minister, Janša obrambni, Bavčar notranji. Poleg tega je France Bučar postal predsednik slovenske skupščine. Kot je prepričan Rupel, brez SDZ najbrž ne bi bilo osamosvojitve.
V začetku je SDZ na evropskih ravni navezovala stike z Liberalno internacionalo, zvezo liberalnih strank. Po drugi strani pa so SDZ pri spomladanskih volitvah leta 1990 pomagali tudi avstrijski konservativci (ÖVP). Ruplu osebno so bili najbližji nemški liberalci (FDP), njihov najpomembnejši mož je bil Hans-Dietrich Genscher, dolgoletni nemški zunanji minister, ki je veliko pripomogel k mednarodnemu priznanju Slovenije.
Spori so pripeljali do tega, da se je SDZ na kongresu oktobra 1991 razdelila na dvoje: večinski del delegatov na čelu s takratnim pravosodnim ministrom Rajkom Pirnatom je dosegel preimenovanje SDZ v SDZ – Narodno demokratsko stranko, manjšinski del delegatov (Rupel, Bavčar, Bučar …) pa je zapustil kongres in ustanovil Demokratsko stranko (DS), katere predsednik je postal Bavčar.
Razkolu v SDZ je sledil tudi razpad Demosa konec leta. Maja prihodnje leto je padla tudi Peterletova vlada, novi predsednik vlade je postal Janez Drnovšek, predsednik Liberalnodemokratske stranke (LDS), nekdanje mladinske organizacije v socialistični Sloveniji, znane pod kraticami ZSMS.
Leta 1994 je na Bledu z združitvijo Drnovškove LDS, Bavčarjevih demokratov, socialistov, dela nekdanjih članov Zelenih Slovenije in sivih panterjev (upokojenske stranke) nastala Liberalna demokracija Slovenije (LDS), ki je Sloveniji – z izjemo nekaj mesecev leta 2000 – vladala do leta 2004.