Težave z zaposljivostjo mladih diplomantov po mnenju stroke sistemske narave

To so nekatere izmed ugotovitev današnje okrogle mize Kam z diplomanti?, ki jo je v Kopru organizirala Zveza študentskih klubov Slovenije.

Teršek zpostavil "nedomišljeno in neživljenjsko univerzitetno politiko na splošno" Da bi bilo treba težave v zvezi z zaposlovanjem mladih diplomantov začeti reševati sistemsko, da pa država "nima nikakršne vizije in nadarjenosti reševati vprašanja na sistemski ravni," je opozoril Andraž Teršek z Univerze na Primorskem.

Teršek je v zvezi s tem izpostavil "nedomišljeno in neživljenjsko univerzitetno politiko na splošno", finančno odvisnost univerz od števila vsako leto vpisanih študentov in "popolnoma ponesrečeno bolonjsko reformo", ki študentom ne zagotavlja možnosti zaposlitve, ampak napoveduje nujnost nadaljevanja študija.

Pozitiven ukrep bi bila uvedba sprejemnih izpitov Težavo predstavlja po njegovem tudi razvrednotenje znanja, ki se dogaja v slovenskem univerzitetnem prostoru. Za dvig kakovosti znanja bi bil po njegovem mnenju pozitiven ukrep uvedba sprejemnih izpitov.

Univerze se problema zaposljivosti med mladimi izobraženci zavedajo, vendar se v praksi to premalo pozna, poleg tega pa so v marsikaterem pogledu univerze same potisnjene v kot, je še dejal. Vsebine, kot so humanistika in družboslovje, niso tržno zanimive teme in poklici, a jih univerza potrebuje, ker je njen cilj ustvarjanje znanja, je poudaril.

"Izbira poklica in kariere je odgovornost vsakega posameznika" Podobno mnenje je delil tudi Andraž Zgonc iz Urada RS za mladino. Mladi so po njegovih besedah sicer res odgovorni za svojo poklicno pot, obenem pa država omogoča študijske programe, na katere se mladi vpisujejo, "pri čemer smo si vsi bolj ali manj enotni, da je na koncu te poti problem z zaposlitvijo", je opozoril. Država torej mladim na noben način ne prikaže, da je pot, za katero se odločajo, napačna.

Da je izbira poklica in kariere odgovornost vsakega posameznika, je izpostavila Daira Balta iz koprske območne enote Zavoda za zaposlovanje Slovenije. Največja odgovornost za uspešen vstop na trg dela je na mladih samih. Mladi morajo biti na pripravljeni na spremembe, brez fleksibilnosti in mobilnosti pa ne bo šlo. "Služba ni več tukaj. Služba je eno uro, dve uri od doma," je dejala.

"Diploma ni pot do cilja, ampak sama po sebi cilj" V Sloveniji diploma ni pot do cilja, ampak sama po sebi cilj, je spomnila Tadeja Ozebek iz Zavoda Nefix. K uspešnemu vstopu mladih diplomantov na trg dela poleg pazljive izbire študija po njenem mnenju pomembno prispeva t. i. zaposlitvena pismenost, torej nabiranje ustreznih delovnih izkušenj v času študija, socialno mreženje, zbiranje referenčnih pisem in sposobnost napisati ustrezen življenjepis. Več energije, napora in denarja bi morali po njenem vlagati tudi v približevanje mladih gospodarstvu.

Težavo pri zaposlovanju mladih v podjetništvu predstavlja po mnenju podjetnika Aleša Bržana predvsem pomanjkanje ustreznega praktičnega znanja in veščin. Zanimanja mladih za univerzitetni inkubator Primorske je po njegovem vedenju relativno majhno, če že dobijo dobro idejo, pa je pogosto ne izpeljejo do konca. Premalo je na eni strani spodbujanja mladih, na drugi strani pa tudi zavedanja med samimi študenti, kako težko je najti zaposlitev danes, je še dejal.