Predsednik vrhovnega sodišča je v pogovoru za Objektiv ocenil da je to, da ljudje rešujejo spore predvsem pred sodišči, je znak, da sodišča vendarle še učinkovito delujejo.
Sodniški poklic je po njegovem mnenju premalo ugleden. Politika zelo rada podcenjuje in omalovažuje sodniški poklic, je prepričan.
"Večkrat bi lahko posegli po poravnavah, mediacijah, arbitražah"
Testen ocenjuje, da bi stranke lahko večkrat posegle tudi po alternativnih metodah reševanja sporov, kot so poravnave, mediacije, arbitraže in še kateri drugi načini. Pravi, da je skoraj milijon in pol nerešenih sporov, skupaj s prenesenimi spori iz prejšnjih, za Slovenijo res prevelika.
"Večina Slovencev je prepričana, da na sodišču ne more izgubiti"
Glede alternativnega načina reševanja sporov meni, da je "percepcija povprečnega Slovenca še vedno, da spor lahko dokončno reši le sodišče". Pojasnjuje, da "večina strank sproži spor v prepričanju, da ima prav in da sploh ne more izgubiti. Stranka, ki spor izgubi, je zato največkrat jezna na sodišče in je zares prepričana, da je sodba krivična", dodaja.
"Okrožna in višja sodišča so močno povečala obrate"
O projektu za zmanjševanje sodnih zaostankov Lukenda pravi, da projekt "računa s tem, da bi se zaostanki bistveno zmanjšali, ne pa povsem odpravili". Opozarja, da so težave na prvostopenjskih sodiščih, ker je premalo sodnikov zaradi izredno velike fluktuacije, in na vrhovnem sodišču, ker so okrožna in višja sodišča "močno povečala obrate" z novimi kadrovskimi zaposlitvami.
"Lahko bi zasedli še več kot 200 mest"
"Po pravici je treba povedati, da je v sodstvu trenutno sistemiziranih več sodniških mest, kot so resnične potrebe. Če bi govoril o tem, koliko mest bi lahko še zasedli, jih je nekaj več kot 200. V Mariboru je na okrajnem sodišču v začetku leta manjkala kar tretjina sodnikov", pojasnjuje.
"Recept, vreden Nobelove nagade"
Glede izboljšanja organizacije sodstva pravi, da "če bi imel recept, kako z enim ukrepom rešiti vse probleme sodstva, bi si zaslužil Nobelovo nagrado". Prepričan je, da recepta za to ni.
"Plače so prenizke"
O plačah pravi, da "so za tako zahteven poklic prenizke. Mlad pravnik, ki je sposoben in pripravljen opravljati delo sodnika, je zanesljivo sposoben z enako energijo opravljati tudi bistveno bolje plačane poklice", je prepričan.
"Feminizacija kaže, da je poklic nezanimiv"
Vzrok za podcenjevalen odnos do sodstva delno vidi tudi v feminizaciji sodstva. Prepričan je, da pretirana feminizacija katerega koli poklica kaže, da je manj zanimiv za ljudi, ki bi radi delali kariero, ki bi se torej radi posebno izkazali v poklicu. Sicer pa meni, "da so sodnice odlične in se zlahka kosajo z moškimi kolegi ter jih pogosto tudi prekašajo".
"Stavka bi prinesla neizbežno moralno škodo"
Glede stavke pravi, da bi moralna škoda, ki bi nastala s stavko bila "jasna in neizbežna, dobitek pa zelo negotov" ter, da je "sodnik dolžan skrbeti za ugled in dostojanstvo sodniške funkcije".
Izvajanje smrtne kazni po njegovem vrednostnem sistemu državo "izbriše s seznama civiliziranih držav".
"Položaj ni nič bolj trden kot položaj katerega koli javnega uslužbenca"
O trajnem mandatu pa pravi, da se "velikokrat v javnosti narobe razume". Po njegovih besedah "pomeni le to, da sodnikom v nasprotju s poslanci in ministri ni treba vsakih nekaj let na volitve po potrditev mandata. Vendar pa službeni položaj sodnika zato ni nič bolj trden kot položaj katerega koli javnega uslužbenca", še pojasnjuje.
1
