Zadnje dni se je morje prijetno ogrelo. Na oceanografki boji Vida so ob 15.30 na globini dveh metrov izmerili 25,3 stopinje Celzija.
Letošnje do zdaj izmerjene temperature niso izjemne glede na zadnja leta, temperatura na morskem dnu je s 14,7 stopinje celo rahlo pod povprečjem, pojasnjujejo na Morski biološki postaji Piran.
V ponedeljek je povprečna temperatura morja na globini treh metrov znašala še 23,3 Celzijeve stopinje, kar je po podatkih Morske biološke postaje Piran - Nacionalnega inštituta za biologijo nekoliko nad dnevnim povprečjem, izračunanim za isti dan v letih od 2008 do 2011. "V globini je vodni stolpec še hladnejši od povprečja, na površini pa se je nekoliko hitreje segreval," so pojasnili na omenjeni morski biološki postaji.
Tudi če bi prišlo do ohladitve, bo ohladitev vode na površju kratkotrajna
Tudi če bi vročinskemu valu, ki smo mu priča, sledila ohladitev, bo ohladitev vode na površini po mnenju strokovnjakov z morske biološke postaje kratkotrajna. Le v primeru večdnevne burje, ki bi vodni stolpec izraziteje premešala, lahko temperatura morja tudi znatneje pade.
V Kopru povečana koncentracija ozona
V Kopru so danes zaznali povečano koncentracijo ozona, ki je ob 14. uri presegla opozorilno vrednost. Glede na vremensko napoved lahko po podatkih Agencije RS za okolje tako visoko koncentracijo ozona pričakujemo še vse popoldne, zvečer pa naj bi padla. Preseganje opozorilne vrednosti lahko pričakujemo tudi v sredo dopoldne.
Morje ne bo "cvetelo"
Zaradi višjih temperatur morje ne bo "cvetelo". "Zadnje meritve v morju kažejo na dokaj zmerno fitoplanktonsko biomaso, torej o cvetenju planktona ne moremo govoriti," pojasnjujejo. Višje temperature sicer neposredno ne vplivajo na pojav cvetenja, pač pa povečano stabilnost vodnega stolpa. To je v preteklih letih, ko so se pojavljali želatinasti agregati, omogočalo zadrževanje le-teh v zgornjih slojih vode.
Sicer pa večjih posebnosti v fitoplanktonski združbi našega morja trenutno ni. Tudi število toksičnih vrst, ki lahko izzovejo zastrupitev školjk, je po podatkih morske biološke postaje zelo nizko. V morski vodi je še zmeraj najti posamezne celice oklepnega bičkarja morske iskrnice (Noctiluca scintillans), ki je vodo rdeče obarvala maja letos. Ker pa je število celic nizko, zdaj ne povzroča obarvanosti.
Naplavljale bodo oslabele ali odmrle meduze uhatega klobučnjaka
Pač pa je pričakovati, da se bodo kopalci v teh dneh na obali srečali z naplavljenimi oslabelimi ali odmrlimi meduzami uhatega klobučnjaka. Bliža se namreč čas, ko te množično odmirajo. "Meduze te vrste klobučnjakov opažamo v zadnjem desetletju vsako leto od februarja do konca junija oziroma začetka julija. Je bele barve s sploščenim klobukom, ki ga obdajajo številne kratke lovke rožnate barve. Kot vsi ožigalkarji imajo toksine, vendar pa za človeka te spojine niso nevarne. Ob dotiku z njimi se lahko pojavi rahla rdečica in srbečica," je pojasnila Tjaša Kogovšek z morske biološke postaje.
Kako ravnati v primeru ožiga?
Med agregacijami uhatega klobučnjaka lahko opazimo tudi posamezne kompasne meduze, ki jo prepoznamo po značilnem vzorcu klobuka. Ožig te vrste meduz je za občutljive ljudi lahko boleč, čeprav večinoma ne povzroči večjih tegob kot sta rdečica in srbečica. "V primeru ožiga prizadeto mesto previdno speremo s slano vodo, s pinceto odstranimo morebitne ostanke tkiva meduze in namažemo s preparatom za blaženje opeklin," še svetuje Kogovškova.
2
