Tajnikar: Varčevalni proračun ne more prispevati h gospodarski rasti (video)

DZ je sprejel državni proračun za leti 2013 in 2014, ki ga je vlada pripravila s ciljem, da bi do konca leta 2015 uravnotežili javne finance. Opozicija mu je očitala, da je zlagan in ne podpira gospodarstva, dosegla pa je nekatere prerazporeditve v korist visokega šolstva in šolske prehrane. Po besedah Tajnikarja je "sprejetje proračuna morda celo bolj odločilno vprašanje kot vprašanje slabe banke ali državnega holdinga".

"Dokler se zmanjšujejo izdatki za javni sektor, tako dolgo v Sloveniji gospodarske rasti ne more biti" Ob tem je spomnil, da se bodo zmanjšali izdatki za javni sektor. "Dokler se zmanjšujejo izdatki za javni sektor, tako dolgo v Sloveniji gospodarske rasti ne more biti. Mogoče se niti ne zavedamo, da mi v tem trenutku protestiramo proti temu, da se da manj za zdravstvo, šolstvo, raziskave, socialo ... Vzrok za to je v tem državnem proračunu," je opozoril.

Tajnikar je prepričan, "da je tak državni proračun vsaj z vidika gospodarske politike in standarda Slovenije pravzaprav najbolj kritičen del gospodarske politike ta trenutek". Boji se, da s takšno gospodarsko politiko, ki jo vodimo v zadnjem času, sploh ni mogoče v doglednem času priti do gospodarske rasti.

Rožič: Proračun temelji na nerealnih predpostavkah Izvršni sekretar za ekonomsko področje pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Ladislav Rožič meni, da proračun temelji na nerealnih predpostavkah. "Zmanjšuje se v bistvu na vseh postavkah," je dejal.

Boji se, da zaradi takšnega proračuna ne bo gospodarske rasti. "To je že razvidno. Vidimo, kaj se dogaja v podjetjih. Očitno v vladi nihče ne pogleda skozi okno, v podjetja," je dejal in dodal, da nismo odvisni od javnega sektorja, ampak od gospodarskega.

Turk s sprejetjem dopolnila zadovljen Minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk pa je na novinarski konferenci izrazil zadovoljstvo zaradi sprejetega dopolnila, ki visokemu šolstvu za leto 2013 vrača 16 milijonov evrov, dodatnih 23,7 milijona evrov pa zagotavlja za financiranje prehrane učencev, dijakov in študentov.

"Ta sredstva bomo usmerili zato, da visokošolski in znanstveni prostor moderniziramo, ga pomladimo," je poudaril Turk, ki si ne želi, da bi mladi raziskovalci, ki bodo končali usposabljanje v prihodnjem letu, odšli v tujino.

Za Turka je dobra novica tudi, da so se v parlamentu odločili, da povečajo sredstva za prehrano šolarjev, dijakov in študentov. "S tem vračamo standard tovrstnih transferjev na čase pred Svetlikovo reformo na tem področju in pred sprejetjem zakona za uravnoteženje javnih financ," pravi Turk. Za to je po njegovih besedah na voljo dodatnih 23 milijonov evrov.

Nad protesti pred DZ malce razočaran Turk je komentiral tudi proteste zaposlenih in študentov ljubljanske univerze, ki so opozorili na za univerzo uničujoče vladne ukrepe. Minister želi verjeti, da je bila "ta manifestacija v podporo prizadevanjem za ohranitev kakovosti visokega šolstva in da ni šlo za priključitev valu nekih nemirov, ki objektivno le destabilizirajo Slovenijo in ki smo jim bili priča v zadnjem času".

Nad protesti je malce razočaran, ker je bil transparent v zvezi z zakonom o visokem šolstvu oziroma proti nečemu, ki je izginilo z dnevnega reda v ponedeljek. Največji vtis so nanj sicer naredila "trezna pisma v dnevnem časopisju s strani dobronamernih profesorjev, akademikov".

Antauer pogreša razvojno strategijo Generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Igor Antauer meni, da je sprejetje proračuna dobra novica, a hkrati dodaja, da je bistveno premalo razvojno naravnan. Kljub spodbudam za gospodarstvo, vgrajenim v proračun, Antauer namreč pogreša razvojno strategijo v ukrepanju države.

Glede groženj sindikatov javnega sektorja z morebitnim referendumom na zakon o izvrševanju proračuna in s stavko Antauer pravi, da imajo interesne skupine sicer legitimno pravico do takih pobud, a se vseeno boji, da je Slovenija vse bolj ujetnik izsiljevanja tistih, ki so odvisni od davkoplačevalskega denarja.

"Kako pa naj izsiljujemo tisti, ki ustvarjamo," se je vprašal in dodal, da takšno ravnanje delodajalce sili v razmišljanje, da ne bodo več zaposlovali v Sloveniji in da bodo proizvodnjo selili v tujino.