Torek, 12. 11. 2024, 10.39
1 teden, 3 dni
V Svizu napovedali podpis kolektivnih pogodb #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,35
Glavni odbor Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) je potrdil podpis kolektivnih pogodb več dejavnosti, za katere je sindikat reprezentativen, je v izjavi za medije povedal glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj. Podpis kolektivnih pogodb v okviru prenove plačnega sistema javnega sektorja je predviden za petek.
Kot reprezentativni sindikat je Sviz podpisnik kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja, kolektivne pogodbe za raziskovalno dejavnost in kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti. Ob tem je Sviz tudi podpisnik kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva, saj nekateri člani tega sindikata delujejo v zavodih za otroke s posebnimi potrebami, je pojasnil Štrukelj. 54-članski glavni odbor sindikata je podpis kolektivnih pogodb potrdil z le enim glasom proti.
Ob tem so med sejo glavnega odbora Sviza, ki se je začela dopoldne, uspeli uskladiti in tudi potrditi dogovor za plačni steber javnih uslužbencev v raziskovalni dejavnosti, izobraževanju in kulturi. Poleg štirih kolektivnih pogodb bodo v Svizu torej podpisali tudi ločeni stebrni dogovor.
V ciljni ravnini se zapleta
"Državna uprava je desna roka vlade. Nobena država, ki želi biti uspešna, si svoje desne roke ne sme sekati, še manj odsekati, čeprav smo zdaj v neki meri priča temu," je na novinarski konferenci danes povedal predsednik sindikatov državnih organov Frančišek Verk in dodal, da je državna uprava očitno druga liga javnega sektorja. Oster je bil tudi predstavnik Policijskega sindikata Slovenije Rok Cvetko, ki je dosedanja pogajanja z vlado o reformi plačnega sistema označil za navadno farso in poligon za politične igre. Včeraj sindikati drugega stebra, ki med drugim zastopajo vojake, policiste, občinske redarje, delavce v pravosodju in državni upravi ter poklicne gasilce, niso podpisali parafe kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev, predstavniki vladne strani so rok za to podaljšali do srede do 15. ure. Na novinarski konferenci so podpisniki kolektivne pogodbe za državno upravo vlado pozvali, naj ponovno preuči predloge glede plačne reforme. Časa, da najdejo ustrezne rešitve, pa je po njihovem mnenju dovolj.
V okviru prenove plačnega sistema javnega sektorja je bilo parafiranje kolektivnih pogodb in dogovorov sprva predvideno za ponedeljek. A so v Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS), ki ji predseduje Štrukelj, vladi v ponedeljek predlagali, da se parafiranje prestavi na sredo. Vlada jim je vsaj v enem od plačnih stebrov za pregled dokumentov namenila premalo časa, so opozorili.
Vladna stran je nato sporočila, da imajo sindikati za parafiranje kolektivnih pogodb in drugih aktov čas do srede do 15. ure. Do zdaj so jih parafirali le v stebru za javne agencije, sklade in zavode. V četrtek naj bi o podpisu dokumentov odločala vlada, sam podpis bi sledil v petek.
Sindikati, ki sodelujejo v drugem stebru, so medtem že pred dnevi sporočili, da ne nameravajo pristopiti k parafiranju kolektivne pogodbe za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti. Na današnji novinarski konferenci so opozorili, da je s predlogi plačnih uvrstitev, ki so jim ponujene v novem sistemu, njihovo delo razvrednoteno. Časa, da najdejo ustrezne rešitve, pa je po njihovem mnenju dovolj. Sicer že napovedujejo konflikt.
Vrek: Državna uprava je druga liga javnega sektorja
Predsednik sindikatov državnih organov Frančišek Verk je na novinarski konferenci podpisnikov kolektivne pogodbe za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti (KPDU) uvodoma dejal, da je državna uprava očitno druga liga javnega sektorja, kljub temu da zastopajo vse, ki skrbijo za varnost države, od policistov, vojske, redarjev ...
Kot je poudaril, se državna uprava od ostalih v javnem sektorju razlikuje v tem, da imajo oni poleg tarifnega dela tudi normativni del, medtem ko državna uprava tega nima.
Cvetko: Trenutni proces pogajanj kot poligon za politične igre
Predstavnik Policijskega sindikata Slovenije (PSS) Rok Cvetko je izpostavil, da je stanje v policiji zaradi pomanjkanja kadra alarmantno, uslužbenci so preobremenjeni, zato odhajajo in se upokojujejo, delovni pogoji so slabi, novih kadrov ni. Vse to ima po njegovih besedah lahko tudi resne posledice za javno varnost, saj zaradi oslabljene kadrovske slike policija že zdaj ni več sposobna zagotavljati osnovnih pogojev in ciljev na področju zagotavljanja varnosti.
V policiji so zato nujne takojšnje spremembe plačnega sistema, ki bo nagradil delo na terenu, prisotnost v izmenah, delo ponoči in ob praznikih.
Cvetko je poudaril, da je vlada obljubila konstruktivna pogajanja, ki so bila do sedaj le navadna farsa. "Trenutni proces pogajanj o reformi je kot poligon za politične igre, kjer se plače določajo po načelu enim več, drugim nič ali bistveno manj," je povedal Cvetko.
"Od vlade zahtevamo in pričakujemo, da takoj izpolni svoje zaveze, prične resna pogajanja z državno upravo, da nemudoma sprejme kolektivno pogodbo za dejavnost javnega reda in varnosti ter opusti ignorantski odnos, ki vodi v razgradnjo policijskega sistema. Če vlada ne pristopi k iskanju ustreznih rešitev, bomo prisiljeni sprejeti dodatne ukrepe, da zaščitimo pravice policistov," je povedal Cvetko.
Lah: SPIN bo ostal prazen
Kadrovsko stanje je alarmanto tudi v slovenski vojski je povedal Marjan Lah, predstavnik Sindikata ministrstva za obrambo. Lah meni, da je bila plačna reforma zastavljena napačno in nestrokovno, vlada pa po njegovih besedah ni želela prisluhniti posebnostim vojaškega poklica.
"SPIN, ki obvešča o nesrečah in je javno dostopen vsem, bo od jutri naprej ostal prazen. Dejstvo je, da moramo svoje ukrepe zaostriti," je dodal Lah.
Predsednik Sindikata vojakov Slovenije Gvido Novak je opozoril, da ima vojak danes plačo, ki je pod minimalno, in da kolektivne pogodbe ne morejo parafirati, ker zaposlenim v slovenski vojski daje občutno manj kot drugim v šolstvu, zdravstvu, funkcionarjem. "Stališče vlade je, da vojaki in policisti lahko delamo nadure, smo deležni dodatkov za delo popoldan, nočno delo, delo čez vikende in drugih dodatkov, zato je treba tistim, ki te možnosti nimajo, dvigniti osnovne plače," je pojasnil Novak.
Lobe: Zapore bomo lahko zaprli
Enako kot v policiji in vojski se s pomanjkanjem kadra soočajo tudi v slovenskih zaporih. Pravosodnih policistov kronično primanjkuje, v zadnjih dveh letih so objavili kar 160 razpisov, zapolnili pa so le tretjino razpisanih delovnih mest.
"Prišlo bodo zelo velike težave, kajti če ne bomo imeli zaposlenih v slovenskih zaporih, jih bomo lahko dobesedno zaprli. S tem pa bo ogrožena nacionalna varnost vseh državljanov republike Slovenije," je dejal predstavnik pravosodnih policistov in zaposlenih v slovenskih zaporih Leon Lobe.
Švarc: Politika gasilce izkorišča
Sekretar Sindikata poklicnih gasilcev David Švarc ravnanje vlade, ko so bila določena delovna mesta deležna dvigov tudi do osem plačnih razredov, njim pa ponujajo le tri oziroma štiri plačne razrede, vidi kot podcenjevanje dela gasilcev.
Po njegovih besedah politika gasilce izkorišča v trenutkih, ko jih potrebuje, denimo ob naravnih nesrečah, ko je treba ovrednotiti njihovo delo pa jih podcenjuje.
Sindikati: Časa je še dovolj
Sindikati, ki ne želijo parafirati kolektivne pogodbe, od vladne strani pričakujejo, da ponovno preuči njihove predloge. Prepričani so, da je s predlogi plačnih uvrstitev, ki so jim ponujene v novem sistemu, njihovo delo razvrednoteno. Poleg tega pričakujejo tudi pogajanja za normativni del, kot ga imajo kolektivne pogodbe v drugih dejavnostih.
"Državna uprava je desna roka vlade. Nobena država, ki želi biti uspešna, si svoje desne roke ne sme sekati, še manj odsekati, čeprav smo zdaj v neki meri priča temu," je sklenil Vrek.
Ob tem je Cvetko dodal, da si v primeru, da drugi steber ne bo zaprt, resničnih posledic ne zna razložiti nihče, ne vladna ne sindikalna stvar. Ob tem poudarjajo, da je časa, da najdejo ustrezne rešitve, še dovolj.
Kaj bo, če se jim ne bo uspelo dogovoriti?
Če jim dogovora do 15. novembra ne bo uspelo doseči in kolektivne pogodbe ne bodo sklenjene, je dogovor med vlado in sindikati, da bo vlada najkasneje do 22. novembra po nujnem postopku predlagala prenehanje veljavnosti zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, vrednega kar 1,4 milijarde evrov.
Kot so za STA pojasnili na ministrstvu za javno upravo, "naj bi bila reforma po dogovoru s sindikati uveljavljena, tudi če ne bi bile podpisane vse kolektivne pogodbe dejavnosti, podpisano pa bi jih bilo zadostno število", in sicer nova kolektivna pogodba za javni sektor, aneks h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti ter aneksi h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev najmanj štirih plačnih skupin.
V tem primeru bi se tudi za zaposlene v dejavnostih, za katere kolektivna pogodba dejavnosti ne bi bila podpisana, uveljavila nova plačna lestvica (vključno s prevedbo iz sedanjih plačnih razredov v nove) in druge spremembe, ki jih prinaša nov zakon. Ne bi pa bili uveljavljeni novi plačni razredi in druge vsebine, ki jih ureja konkretna kolektivna pogodba, ki ne bi bila podpisana.
Kvorum, po katerem je za veljavnost potreben podpis večine reprezentativnih sindikatov, je z zakonom določen samo za kolektivno pogodbo za javni sektor, in sicer je zahtevana "večina reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, ki predstavljajo najmanj štiri različne dejavnosti javnega sektorja". Za dogovor o prenovi sistema plač in novih uvrstitvah delovnih mest in nazivov v plačne razrede v javnem sektorju kvorum zakonsko ni predviden, na vladni strani pa pričakujejo, da bodo tisti sindikati, ki bodo podpisali kolektivno pogodbo za javni sektor, podpisali tudi dogovor ter da bodo upoštevali, da sta oba akta veljavna, če bosta imela večinsko podporo.
