Svetovni dan krvodajalcev

Ta poseben dan je namenjen izkazovanju zahvale ljudem, ki prostovoljno in brez plačila dajejo kri. RKS je ta dan obeležil v soboto na tradicionalnem vseslovenskem srečanju v Veržeju. "Praznujemo darilo življenju" Osrednja tema letošnjega svetovnega dneva krvodajalcev je "Praznujemo darilo življenju". Bistvo tega svetovnega dneva je, da se zahvalimo tistim posameznikom, ki dajejo kri po svoji volji, brez kakršnekoli nagrade razen osebnega občutka zadovoljstva, da nekomu rešujejo življenje ali vračajo zdravje, piše v poslanici Rdečega križa Slovenije (RKS).

Večina Zemljanov nima dostopa do varne krvi Milijoni ljudi po svetu dolgujejo svoja življenja posameznikom, ki so darovali svojo kri. Kljub temu pa velika večina svetovnega prebivalstva nima dostopa do varne krvi. Na svojevrstno protislovje kaže podatek, da je letno darovanih več kot 80 milijonov enot krvi in le 38 odstotkov je zbrane v državah v razvoju, v katerih sicer živi 82 odstotkov svetovnega prebivalstva.

V mnogih državah kri bolnikom darujejo svojci in prijatelji Poleg tega v mnogih državah temelji preskrba s krvjo na dajanju krvi svojcev oz. prijateljev bolnikov, ki za svoje zdravljenje potrebujejo kri. V nekaterih državah pa je krvodajalstvo še vedno plačano. Izkušnje iz vsega sveta nazorno kažejo, da je prostovoljno, neplačano krvodajalstvo temelj varne preskrbe s krvjo. Le takšno krvodajalstvo zagotavlja najmanjšo verjetnost prenosa morebitnih življenjsko nevarnih okužb.

Landsteinerju je pri odkritju prvih treh krvnih skupin pomagal Slovenec Plečnik Velike zasluge za razvoj krvodajalstva ima avstrijski zdravnik, patolog in imunolog Karl Landsteiner, ki je odkril prve tri krvne skupine (A, B in 0) in leta 1930 za odkritje sistema krvnih skupin prejel Nobelovo nagrado za medicino. Pri tem je sodeloval Slovenec, Janez Plečnik (brat arhitekta Jožeta Plečnika), soustanovitelj Medicinske fakultete v Ljubljani in prvi človek, pri katerem je bila določena krvna skupina B. Karl Landsteiner je bil rojen sicer 14. junija 1868 na Dunaju.

Tri organizacije, ki so dejavne pri prostovoljnem krvodajalstvu Svetovni dan krvodajalcev podpirajo tri glavne organizacije, ki so dejavne pri prostovoljnem in neplačanem krvodajalstvu: Mednarodna federacija društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca, Mednarodna federacija krvodajalskih organizacij in Mednarodno transfuzijsko združenje, ter Svetovna zdravstvena organizacija. Te organizacije predstavljajo 192 držav članic, 181 društev RK in Rdečega polmeseca, 50 nacionalnih prostovoljnih krvodajalskih organizacij in vse, ki delajo na področju transfuzijske medicine po vsem svetu.

4. junija 1945 smo v Sloveniji odvzeli in konzervirali prve enote krvi Tudi v Sloveniji se priključujemo svetovnemu praznovanju dneva krvodajalcev, ki ga pričenjamo s svojim nacionalnim praznikom 4. junijem - dnevom krvodajalstva. Na ta dan, leta 1945, smo v Sloveniji odvzeli in konzervirali prve enote krvi.

Hvala vsem krvodajalcem Svetovni dan krvodajalcev in slovenski dan krvodajalstva je priložnost za zahvalo vsem krvodajalcem, ki so temelj preskrbe z varno krvjo, za vse bolnike, ki potrebujejo transfuzijo krvi.