Ste prepričani, da veste, kako nabirati gobe in katere so užitne?

Kot so sporočili z Interne klinike UKC Ljubljana, se število zastrupitev z gobami iz leta v leto spreminja, največ pa jih je običajno septembra in oktobra. Letos je sezona gob pohitela zaradi bolj mokrega poletja, zato opozarjajo in svetujejo, naj se vsi gobarji držijo nekaterih zlatih pravil.

Lani so na UKC Ljubljana prejeli okoli 40 klicev zaradi zastrupitev z gobami, na oddelek Centra za zastrupitve pa so sprejeli pet bolnikov. Leto prej je bilo več kot sto klicev in 33 sprejetih bolnikov. Letos je bilo nekaj klicev, vendar še niso sprejeli nobenega bolnika.

Kaj povzroči strupena goba Ker strupene gobe vsebujejo različne toksične snovi, so tudi znaki zastrupitve različni.

Najpogostejši simptomi so: - slabost, - bruhanje, - krči, - driska.

Podobni simptomi se lahko pojavijo tudi, če so gobe pripravljene neustrezno.

Bolj nevarne posledice, ki jih lahko pustijo strupene gobe, pa so: - okvara jeter in drugih organov (najbolj nevarna je zelena mušnica), - vpliv na osrednje živčevje (zmedenost, halucinacije, motnje zavesti).

Katerih gob se moramo izogibati? Najbolj strupene oziroma smrtno nevarne so gobe iz skupin mušnic (zelena, pomladanska, koničasta), dežničkov, kučmic in luskinčkov. Te namreč vsebujejo amatoksine, zato poleg slabosti, bruhanja, driske in hudih krčev v trebuhu povzročajo tudi odpoved posameznih organov, kot na primer jeter, ledvic in srca.

Čeprav je zdravljenje zdaj že krepko napredovalo, pa se lahko tovrstne zastrupitve vseeno končajo s smrtjo.

Eden ali več smrtnih primerov letno V Sloveniji je vsako leto zabeležen eden ali več smrtnih primerov zaradi zaužitja strupenih gob ali zapletov oziroma poslabšanja predhodnih bolezni po zaužitju sicer užitnih gob, so še sporočili z UKC Ljubljana.

Ob zastrupitvi moramo biti pozorni, koliko časa je preteklo od zaužitja do prvih znakov. Če so simptomi nastopili po od šestih do 12 ali 24 urah, potem obstaja velika verjetnost zastrupitve z zeleno mušnico in njej sorodnimi gobami.