Četrtek, 10. 4. 2008, 14.20
8 let, 6 mesecev
Stanje na tožilstvu v obdobju 2000-2004 nezadovoljivo
Dušan Kumer (SD), ki se z vsebino poročila ne strinja, je sejo predčasno zapustil in napovedal pripravo ločenega mnenja. Bivša generalna državna tožilka in podpredsednica LDS Zdenka Cerar pa poročilo t.i. Kovačičeve preiskovalne komisije označuje za "izrazit primer politične diskreditacije mene osebno in tožilstva".
"Kriva je Zdenka Cerar"
Za nezadovoljivo stanje v tem obdobju nosi objektivno odgovornost Zdenka Cerar, ki je bila takrat generalna državna tožilka, ugotavlja komisija. Kot je dejal Kovačič, je imela pri "posameznih odločitvah tudi "političen interes, kar kažejo nekatera dejanja, zaradi katerih je prišlo do odločitev, ki niso bile ustrezne". Cerarjeva je ob 14:45 napovedala tiskovno konferneco.
Čeprav je bil časovni okvir komisije omejen na štiri leta, so po navedbah njenega predsednik za boljše razumevanje stanja in dela tožilstva v samostojni Sloveniji, zlasti pa v letih 2000-2004, pogledali še nekoliko dlje v zgodovino.
"Po vojni je tožilstvo stalo na političnih temeljih"
Splošna ugotovitev je bila, da je bila tožilska funkcija po letu 1945 postavljena na povsem nove revolucionarne temelje, izrazito politična, strokovnost pa je bila drugotnega pomena. Vse to je namreč izhajalo iz tega, da je bil tožilec družbeno-političen delavec, ki je bil zavezan varovanju revolucionarnega družbenega reda.
Velike težave z gospodarskim kriminalom
Kot je zapisano med ugotovitvami, so tako idejno usmerjeni tožilci po osamosvojitvi Slovenije imeli v času tranzicije "velike težave pri prilagajanju na nov koncept učinkovitega pregona novih oblik gospodarskega kriminala, ki se je najbolj razbohotil ravno v tranzicijskem obdobju vladavine LDS". Tudi sama zakonodaja po Kovačičevih besedah še ni bila pripravljena, da bi bil ta proces hitrejši.
Kumer o poročilu pravi, da gre za politizacijo in obračunavanje s političnimi nasprotniki in nenazadnje tudi tekmeci. Poleg tega poročilo po njegovih besedah ni verodostojen odraz tega, kar so priče in preiskovanci pred komisijo povedali.
Cerarjeva tako zavrača, da je bilo delo tožilcev v času, ko je sama bila generalna državna tožilka, slabo in nezadovoljivo. Za tovrstne trditve ni nobenega dokaza, vse priče na komisiji z izjemo Borisa Popoviča pa so po njeno "povedale, da v času mojega vodenja ni bilo ne pristranosti ne političnih pritiskov".
Cerarjeva prav tako zavrača očitke o neučinkovitosti kot neumne in neresnične, saj da so v njenem obdobju odpravili zaostanke. Podobno Cerarjeva razume govorjenje o delu tožilcev po letu 1945 kot "očividen poskus diskreditirati nekoga za vsako ceno".