Stanje na tožilstvu v obdobju 2000-2004 nezadovoljivo

Dušan Kumer (SD), ki se z vsebino poročila ne strinja, je sejo predčasno zapustil in napovedal pripravo ločenega mnenja. Bivša generalna državna tožilka in podpredsednica LDS Zdenka Cerar pa poročilo t.i. Kovačičeve preiskovalne komisije označuje za "izrazit primer politične diskreditacije mene osebno in tožilstva". Kovačič izpostavil pritiske politike in kapitala Predsednik komisije Dimitrij Kovačič (SDS) je po seji povedal, da je komisija ugotovila, da delo tožilstev v obdobju 2000-2004 ni bilo zadovoljivo. Pri tem je posebej izpostavil ugotovitev o pritiskih na delo tožilcev v nekaterih primerih in pojasnil, da je šlo bodisi za politične pritiske ali pa za pritiske kapitala.

"Kriva je Zdenka Cerar"

Za nezadovoljivo stanje v tem obdobju nosi objektivno odgovornost Zdenka Cerar, ki je bila takrat generalna državna tožilka, ugotavlja komisija. Kot je dejal Kovačič, je imela pri "posameznih odločitvah tudi "političen interes, kar kažejo nekatera dejanja, zaradi katerih je prišlo do odločitev, ki niso bile ustrezne". Cerarjeva je ob 14:45 napovedala tiskovno konferneco.

Čeprav je bil časovni okvir komisije omejen na štiri leta, so po navedbah njenega predsednik za boljše razumevanje stanja in dela tožilstva v samostojni Sloveniji, zlasti pa v letih 2000-2004, pogledali še nekoliko dlje v zgodovino.

"Po vojni je tožilstvo stalo na političnih temeljih"

Splošna ugotovitev je bila, da je bila tožilska funkcija po letu 1945 postavljena na povsem nove revolucionarne temelje, izrazito politična, strokovnost pa je bila drugotnega pomena. Vse to je namreč izhajalo iz tega, da je bil tožilec družbeno-političen delavec, ki je bil zavezan varovanju revolucionarnega družbenega reda.

"Potreben bo čas" "Ko je prišlo do osamosvojitve Slovenije, je bilo področje tožilstva v tistem trenutku enako. Potreben je bil čas in bo verjetno še potreben, da bo prišlo do popolne preobrazbe, da pač ne bo nobenih izsledkov iz tistega obdobja, ko so bili tožilci družbeno-politični delavci in je bilo njihovo poslanstvo drugačno, kot bi moralo biti danes," je dejal Kovačič.

Velike težave z gospodarskim kriminalom

Kot je zapisano med ugotovitvami, so tako idejno usmerjeni tožilci po osamosvojitvi Slovenije imeli v času tranzicije "velike težave pri prilagajanju na nov koncept učinkovitega pregona novih oblik gospodarskega kriminala, ki se je najbolj razbohotil ravno v tranzicijskem obdobju vladavine LDS". Tudi sama zakonodaja po Kovačičevih besedah še ni bila pripravljena, da bi bil ta proces hitrejši.

"Tipičen političen pamflet" Član komisije iz opozicijske SD Dušan Kumer poročilo ocenjuje kot "tipičen, ilustrativen političen pamflet", kjer je bil institut parlamentarnega nadzora zlorabljen v politične namene. Kot je pojasnil, je imel edini pripombe, ker je tudi edini član komisije iz "prave opozicije".

Kumer o poročilu pravi, da gre za politizacijo in obračunavanje s političnimi nasprotniki in nenazadnje tudi tekmeci. Poleg tega poročilo po njegovih besedah ni verodostojen odraz tega, kar so priče in preiskovanci pred komisijo povedali.

Cerarjeva: Poročilo je primer politične diskreditacije Končno poročilo t.i. Kovačičeve preiskovalne komisije je "izrazit primer politične diskreditacije mene osebno in tožilstva", meni bivša generalna državna tožilka in podpredsednica LDS Zdenka Cerar. Pavšalne trditve, da delo tožilcev ni bilo učinkovito, pa razume kot "poskus zakriti sedanje slabo stanje, ko pa je tožilstvo v velikih težavah".

Cerarjeva tako zavrača, da je bilo delo tožilcev v času, ko je sama bila generalna državna tožilka, slabo in nezadovoljivo. Za tovrstne trditve ni nobenega dokaza, vse priče na komisiji z izjemo Borisa Popoviča pa so po njeno "povedale, da v času mojega vodenja ni bilo ne pristranosti ne političnih pritiskov".

"Poročilo je poskus zakrivanja sedanjega stanja" Zgodbe, predstavljene na komisiji, so dobile svoj epilog na sodišču, še opozarja Cerarjeva: "Vse štiri zgodbe je tožilstvo pripeljalo pred sodišče, več pa tožilstvo narediti ne more." Pavšalne trditve na tedanje delo tožilcev Cerarjeva razume kot poskus zakrivanja sedanjega stanja, "ko skupina dobesedno razpada in to zaradi politike, ki jo vodi vodilna stranka v parlamentu, kateri pripada tudi generalna državna tožilka ali vsaj dela v skladu z njenimi vrednotami".

Cerarjeva prav tako zavrača očitke o neučinkovitosti kot neumne in neresnične, saj da so v njenem obdobju odpravili zaostanke. Podobno Cerarjeva razume govorjenje o delu tožilcev po letu 1945 kot "očividen poskus diskreditirati nekoga za vsako ceno".

"Nisem delovala politično pristransko" Podpredsednica LDS tudi zavrača, da bi delovala politično pristransko in pod vplivom LDS. V obdobju, ko je opravljala funkcijo generalne državne tožilke, so tako imeli v postopku dva prepoznavna člana LDS, in sicer Borisa Šuštarja, ki je bil tudi pravnomočno obsojen zaradi korupcije, in tedanjega ministra Dimitrija Rupla. Hkrati Cerarjeva opozarja, da je postavljena v položaj, ko se kljub obtožbam sploh ne more braniti.