Spletna aplikacija za beleženje neželenih učinkov zdravil

Kot je na novinarski konferenci med drugim poudarila vodja lekarne na Onkološkem inštitutu v Ljubljana Monika Sonc, je prednost omenjene aplikacije standardizacija opisov neželenih učinkov, ki so jih zdravstveni delavci doslej podajali opisno, kar bo posledično vodilo tudi do njihove boljše primerljivosti.

Spletno poročanje je tudi preprostejše, prispeva pa k boljši preglednosti in sledljivosti poročanja in ne nazadnje olajša pregled in analizo poročil.

Spletna aplikacija, ki je trenutno namenjena le strokovni javnosti, omogoča izbiro neželenih učinkov zdravil iz mednarodne podatkovne baze Common Terminology Criteria for Adverse Events. Aplikacija hkrati spodbuja timsko delo, saj zdravnikov vpis v sistem dopolni farmacevt in posreduje ustreznim naslovnikom.

Projekt se bo širil po fazah Spletno aplikacijo, ki je nastala na pobudo Komisije za bolnišnična farmacevtska vprašanja pri Lekarniški zbornici Slovenije, so pilotsko novembra oziroma decembra začeli uporabljati na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Inštitut je bil po besedah Monike Sonc logična izbira, saj predstavlja nacionalni center za zdravljenje raka, kakor tudi zato, ker pri tem uporablja veliko število novih zdravil in ima zdravila, kjer je največ neželenih učinkov, ter zato, ker upravlja z dragimi zdravili. Kot je še pojasnila, bodo projekt najverjetneje konec marca ovrednotili, ga nato predvidoma razširili na vse bolnišnice, približno v roku pol leta pa tudi na lekarne zunaj bolnišnic. Z zadnjo fazo po njenih besedah želijo priti do bolnika, ko bo ta lahko sam poročal o neželenih učinkih zdravil.

Ob tem so na novinarski konferenci izpostavili, da bolnik ob beleženju neželenih učinkov zdravil ostaja anonimen.

Bolniki v domači oskrbi se obračajo tudi na farmacevte Mojca Galeša iz Lekarne Straža je ob tem pojasnila, da bo takšna baza zelo koristna, saj je imela sedaj vsaka lekarna svojo, kar ni dobro, saj je treba izkušnje po njenem mnenju čim bolj učinkovito deliti s strokovno javnostjo. Sistemsko zdravljenje raka namreč poleg protitumornih zdravil vključuje tudi zdravila v podporni terapiji in zdravila, ki so namenjena lajšanju simptomov bolezni. Redno preverjanje terapije bolnikov, zlasti po njihovem prehodu v domačo oskrbo in ko v bolnišnico odhajajo le na kontrole, pa je zelo pomembno, saj jim osebni zdravniki pogosto predpisujejo dodatno terapijo za obvladovanje in lajšanje zdravstvenih težav, interakcija različnih zdravil pa pomeni tudi večje tveganje za nastanek neželenih učinkov.

Kot je še dodala, mnogi bolniki poleg predpisane terapije uporabljajo tudi različna prehranska dopolnila, s katerimi si želijo dodatno pomagati v boju proti raku, a o tem ne obvestijo svojega zdravnika, kar lahko ob interakciji z določenimi zdravili dodatno prispeva k pojavu neželenih učinkov.