Sodniki v Ljubljani podprli možnost stavke

Reforma po njihovem mnenju pomeni poseg v sodnikov materialni položaj in s tem v sodnikovo neodvisnost. Na sedežu ljubljanskega okrožnega sodišča je več kot 100 sodnikov med drugim podprlo možnost sodniške stavke. Sodniki zahtevajo neodvisnost sodstva S protestnimi zbori sodniki na njim dopusten način uveljavljajo zahtevo za zagotovitev neodvisnosti sodstva kot enega od temeljev vsake demokratične in pravne države, so zapisali v protestni izjavi, ki so jo prebrali na sedežih slovenskih sodišč.

"Plače sodnikov naj bodo izenačene s plačami poslancev in ministrov" V sodniškem društvu zahtevajo, da morajo biti plačni razredi sodnikov izenačeni s plačnimi razredi poslancev in ministrov. Poleg tega se mora sodnikova plača tekoče usklajevati. Zahtevajo še, da se sodnikom zagotovi odmena za nezdružljivost sodniške funkcije, da se odpravi retroaktivnosti uporabe znižanja dodatka na delovno dobo z 0,5 na 0,3 odstotka in da mora neodvisnost vsakega sodnika zagotoviti osnovna plača.

Še naprej bodo protestirali V kolikor v 30 dneh zahteve ne bodo izpolnjene, bo Slovensko sodniško društvo nadaljevalo s protesti in drugimi dopustnimi oblikami prizadevanj za zagotovitev enega od temeljev demokratične in pravne države, neodvisnosti sodnikov, je zbranim sodnikom v Ljubljani skupno izjavo prebral vrhovni sodnik Ivan Robnik.

Robnik je sodnikom predstavil tudi sklepe ponedeljkovega sestanka pri ministru za pravosodje Lovru Šturmu. Dejal je še, da je sodniško društvo pozvalo vse predsednike sodišč, da izdajo sodnikom individualne odločbe tudi o drugih sestavinah plače, razen o uvrstitvi v plačne razrede, kar je storil že sodni svet. Podlaga za to je po Robnikovih besedah v zakonih o sistemu plač v javnem sektorju, o sodiščih in o sodniški službi.

Evropske komisarje so pozvali, naj vplivajo na vlado Na protestnih zborih pa so prebrali tudi pismo evropskim komisarjem in pravosodnim ministrom držav članic EU. "Vljudno vas prosimo, da s svojo avtoriteto in zavezanostjo k načelom, na katerih temelji Evropska unija, pozovete vlado in državni zbor k spoštovanju mednarodnopravno priznanih standardov glede sodniške neodvisnosti in s tem pripomorete k ustvarjanju in krepitvi Evrope kot območja svobode, varnosti in pravice," je v pismu zapisala predsednica sodniškega društva Janja Roblek.

Udeleženci protestnega zbora, ki je v Ljubljani trajal uro in pol, so po razpravi o nadaljnjih oblikah protestov sprejeli šest sklepov. Zbor je vodila vodja gospodarskega oddelka na ljubljanskem okrožnem sodišču Darja Novak Krajšek, ki je ocenila, da se ga je udeležilo več kot 100 okrajnih, okrožnih, višjih in vrhovnih sodnikov. Nekateri so zbor zapustili predčasno zaradi nadaljevanja sodnih obravnav, tako delo sodišča ni bilo moteno, je dejala.

Podprli predlog za opozorilno stavko Ljubljanski sodniki kot možne ukrepe, če njihovim zahtevam ne bo ugodeno, predlagajo, da vsi sodniki delajo samo predpisani normativ, da vsi sodniki odklonijo podpis pogodb o povečanem obsegu dela oz. reševanju sodnih zaostankov za dodaten denar. Večinske podpore je bil deležen tudi predlog za opozorilno enodnevno stavko, ki se stopnjuje tudi v tridnevno ali tedensko popolno prekinitev dela, je pojasnila Novak Krajškova.

Predlagajo tudi, da sodniki pripravijo nov predlog plačne reforme za sodnike in dosežejo, da ga bodo pristojni vložili v zakonodajno proceduro. Eden od možnih ukrepov je po besedah Novak Krajškove tudi pritisk na predsednike sodišč, da upoštevajo odločbo ustavnega sodišča tako, da sodnikom izdajo odločbe o tem, da se jim dodatek na delovno dobo 0,3 odstotka obračunava samo vnaprej, za nazaj pa 0,5 odstotka. Kot zadnji predlog pa je poziv vsem članom sodnega sveta, ki so jih izvolili sodniki, k odstopu.

O predlogih bo najprej odločal glavni odbor društva O omenjenih predlogih nadaljnjih ukrepov ljubljanskih sodnikov in tudi predlogih, ki so jih na današnjih zborih sprejeli sodniki ostalih slovenskih sodišč, bo najprej odločal glavni odbor sodniškega društva. Za obravnavo na junijskem rednem občnem zboru društva bo glavni odbor glede na podporo, ki so je bili deležni posamezni predlogi, pripravil predlog za glasovanje, je pojasnila Novak Krajškova.

Glavni odbor društva pa bo lahko po njenih besedah odločil, da je treba že pred tem uporabiti posamezne ukrepe. Novak Krajškova sicer možnost sodniške stavke ocenjuje kot zelo realno. V kakšni obliki jo bodo sodniki izvedli, pa bodo odločali 13. junija na rednem občnem zboru v okviru dnevov slovenskega sodstva.

Virant: Protest je neupravičen Pravosodni minister Lovro Šturm in predsednik vrhovnega sodišča Franc Testen ne vidita nič spornega v današnjih protestnih shodih sodnikov. Po mnenju ministra za javno upravo Gregorja Viranta pa je protest neupravičen in v nasprotju s 37. členom zakona o sodniški službi.