Člani Slovenskega sodniškega društva so na današnjem izrednem občnem zboru sklenili, da 1. julija začnejo s stavko.
Sodniki bodo do nadaljnjega opravljali le pričakovani obseg dela, stavkovni odbor pa jih bo pozval k odpovedi pogodb o dodatnem delu. V primeru neizpolnitve zahtev bodo stavko oktobra zaostrili.
Opozorilno stavko podprlo 83 odstotkov sodnikov
Člani Slovenskega sodniškega društva so z večino glasov podprli predlog stavkovnega odbora, v katerem sta poleg predsednice društva Janje Roblek še Miodrag Đorđević in Aleksej Cvetko. Za nadaljevanje stavke so se po besedah Roblekove odločili predvsem zato, ker so sodniki med nedavno opozorilno stavko pokazali veliko enotnost. Izjavo je namreč podpisalo skoraj 83 odstotkov sodnikov.
Sodniki bodo začeli stavkati 1. julija. Od tega datuma bodo svoje delo opravljali le v višini pričakovanega obsega, sodnike pa bodo pozvali tudi k odpovedi pogodb o dodatnem delu.
"Gre za sistemsko anomalijo"
"Sodniki smo že delali ogromno, odpravljali smo zaostanke, ampak v tem primeru je to judežev denar, je le kost, vržena med sodnike," je na izrednem občnem zboru glede pogodb o dodatnem delu dejala Roblekova. "Gre za sistemsko anomalijo, ki je bila povsem načrtno vnešena v zakon, da se razbije enotnost sodnikov in odločenost, da vztrajajo glede fiksnih sodniških plač, ki edine sladno z mednarodnimi instrumenti zagotavljajo sodnikovo neodvisnost. Ta je predpogoj za odločanje, dostojanstvo in spoštovanje sodnikovega poklica in nenazadnje spoštovanje sodne veje oblasti," je še dodala Roblekova.
Če vlada zahtev ne bo izpolnila, bodo stavko zaostrili
Sodniki bodo stavkali, dokler vlada ne ugodi njihovim zahtevam po ureditvi sodniških plač. Če stavkovnih zahtev vlada ne bo izpolnila, nameravajo s 1. oktobrom stavko zaostriti, in sicer vsak mesec za pet odstotkov pričakovanega obsega sodnikovega dela, dokler ne bodo dosegli zgolj 50-odstotnega pričakovanega obsega dela.
Med sodniki je bilo danes slišati še mnenje, da bi morali sodniki, ki v sodniških svetih ocenjujejo delo svojih kolegov, med stavko bolj upoštevajo kriterije ocenjevanja, ki se nanašajo na kakovost dela in ne toliko na količino.
Na izredni seji sodniškega društva so še sklenili, da glavni odbor društva preuči nekatera odprta vprašanja, ki še tarejo sodnike, med drugim tudi o možnosti ukinitve norme.
Želijo plače primerljive s poslanskimi
S stavko sodniki zahtevajo, da se sodniške plače uredijo v zakonu o sodniški službi, da je zagotovljena njihova realna vrednost in ustrezno razmerje s povprečno plačo. Prav tako zahtevajo, da se uredijo tako, da so primerljive s plačami poslancev in ministrov ter da se dodatek na delovno dobo, dosežen do 31. decembra lani, obračunava po predpisih, ki so se uporabljali do tega datuma.
Šturm: Dostojanstvo sodnikov je treba podpreti
Pravosodno ministrstvo pozdravlja stališče vrhovnega sodišča, ki poudarja pomen "ustreznega položaja sodne veje oblasti v odnosu do drugih vej oblasti in učinkovitost ter odgovornost delovanja slovenskega sodstva". Dostojanstvo sodniškega stanu je treba podpreti ob upoštevanju sodniške neodvisnosti, odgovornosti in učinkovitosti, meni Šturm.
Ministrstvo za pravosodje navaja tudi stališče vrhovnega sodišča, da je "ustrezen položaj sodnikov, vključno z njihovo odgovornostjo, nujen pogoj za dobro in učinkovito delovanje sodstva, to pa je zavezano, da z vso strokovnostjo in vsemi močmi doseže skrajšanje sodnih postopkov in odpravo sodnih zaostankov".
Stališče ministrstva je, da je v tej smeri treba iskati tudi možno rešitev zapleta glede ustreznega nagrajevanja sodniškega dela, so na ministrstvu zapisali v današnjem sporočilu za javnost. Dodali so besede ministra za pravosodje Lovra Šturma, da je treba podpreti dostojanstvo sodniškega stanu ob hkratnem upoštevanju sodniške neodvisnosti, odgovornosti in učinkovitosti.
1
