Sodnica 3. oktobra o izločitvi dokazov v zadevi Patria

Če se bo odločila, da so dokazi - gre za skoraj celoten spis - nezakoniti, bo morala predlagati tudi svojo izločitev, saj je s takšnimi dokazi bila seznanjena. Njeno izločitev je sicer ponovno predlagal odvetnik Ivana Črnkoviča Dejan Markovič. Kot je po koncu obravnave povedal odvetnik Walterja Wolfa Andrej Kac, če bo dokaze izločila, potem je ta sodnica okužena in se mora po zakonu sama izločiti. "Ne gre za etapno zmago, smo pa dobri poti," je prepričan Kac.

Janša: Ali lahko slovenskim državljanom prisluškujejo brez sodne odredbe?

"Ta premor treh tednov je nekoliko dolg, a so razlogi obrambe tako resni, da očitno potrebujejo čas za odločitev. Zame je bilo danes šokantno, da je v sodnem spisu od danes tudi dokument, iz katerega izhaja, da je bila ta afera iz Slovenije uvožena na Finsko in nato nazaj v Slovenijo," je po koncu obravnave povedal Janez Janša.

V zapisniku o zaslišanju Draga Kosa, pravi Janša, je namreč napisano, da je na vprašanje, od kod sum za korupcijo v zvezi s posli v Patri, odgovoril, da iz dveh virov, eden je Sistemska tehnika. "Odvetnik Sistemske tehnike je bil brat Draga Kosa, tako da so se v domačem okolju to pomenili. Drugi vir, kar me je presenetilo, pa naj bi bila politična stranka s Koroške. Kos je izrecno navedel, da je politična stranka, po našem vedenju gre za SD. Če je to res in če so to res SD, potem pade v voda stokratno zatrjevanje aktualnega predsednika vlade, da z afero Patria nimajo nič. Danes je prišlo do velikega preobrata, vsaj kar se tiče odgovorov na vprašanje, kje se je stvar začela," je povedal Janša.

Stranka, ki je na Komisijo za preprečevanje korupcije podala prijavo, ni stranka SD, so povedali v omenjeni komisiji. Katera stranka jo je podala, pa na komisiji ne želijo povedati, saj da je komisija dolžna varovati identiteto prijaviteljev. Da ne gre za stranko SD, je dejal tudi nekdanji predsednik komisije Drago Kos.

Janša: Tukaj ne gre zame

"Upam, da bodo argumenti, ki so bili tako močni, le prevagali tudi pri tistih, ki so že kršili človekove pravice," je dodal tudi Janšev odvetnik Franci Matoz. "Tukaj ne gre zame, v spisu ni nobenega dokaza zoper mene, zato lahko vse skupaj ostane. A z vidika ustavnega varstva človekovih pravic se je odprlo vprašanje: Ali je dopustno komerkoli izmed vas, ki ste slovenski državljani, prisluškovati brez sodne odredbe in to uporabiti na sodišču? Čeprav ustava izrecno zahteva sodno odredbo," je dodal Janša.

Fotografi pred praznimi klopmi

Ob oklicu obravnave v zadevi Patria sta v dvorano stopila le Walter Wolf in Jože Zagožen, ki sta stala levo in desno od zatožnih klopi, zato so fotografi slikali le prazne klopi.Po odhodu sedme sile sta v dvorano vstopila še Janez Janša in Ivan Črnkovič. Janša je pojasnil, da je zamudil oklic obravnave, ker je bilo včeraj s strani najvišje sodne avtoritete odrejeno, da naj ne snemajo in uporabljajo mobilnih naprav. Kot je dejal je, zato vstopil v dvorano po tistem, ko so snemalci odšli.

"Gre za medijski linč"

Črnkovičev odvetnik je pojasnil, da je njegova stranka vstopila v dvorano, ko so snemalci že odšli, ker ne želi da bi ga slikali. Meni, da ima do tega vso pravico in da gre za medijski linč.

Krkovič ni vedel, da je obravnava

Na obravnavi sicer manjka Tone Krkovič, ker je službeno v Rusiji in ni vedel, da bo za danes razpisana obravnava. Sodnica je zato Krkoviča začasno izločila iz postopka.

Janez Janša želi javno sojenje

"Ni bilo razloga za grožnjo sodnice glede navzočnosti, saj je Janša vstopil, preden je sodnica oznanila predmet obravnave," je prepričan Matoz. Janez Janša želi javno sojenje in glede na to, da je sodnica na prejšnji obravnavi omejila pravico javnosti do spremljanja sojenja, je Janša sledil njenemu sklepu in vstopil, ko so fotografi že odšli, je še pojasnil Matoz. Sodnica je po dolgi Matozovi utemeljitvi slednje zavrnila in pojasnila, da "z ukrepi nikakor ni bila okrnjena pravica do informiranja, saj je bila javnost na obravnavi prisotna. Odločila je tudi, da se debata okoli snemanja v dvorani prekine.

Matoz začel z zahtevami po izločitvi dokazov

Potem je Matoz začel utemeljevati razloge za izločitev dokazov, med drugim tudi kazensko ovadbo in dopolnitev kazenske ovadbe. Meni, da v spisih ni dokazov, ki bi obremenjevali Janšo in da so dokazi, pridobljeni na Finskem in v Avstriji bili pridobljeni v nasprotju z ustavo RS. "Ne smemo dovoliti, da bi se uporabili dokazi, ki kršijo človekove pravice," dodaja ter zahteva, da se izloči nekatere odredbe državnega tožilstva. "Gre za podatke o komunikaciji, ki so zbrane iz računalniških serverjev (e-pošta) in drugih komunikacijskih sredstev (sms sporočila mobilnih telefonov), "saj gre za nosilce podatkov, ki spadajo v komuikacijsko zasebnost".

Temu je ugovarjal državni tožilec. Rekel je, da spoštuje prizadevanja odvetnikov, a meni, da zahteva ni utemeljena, ker so bili dokazi zbrani v skladu z zakonom o sodelovanju s članicami EU in ne kršijo temeljnih človekovih pravic. Čudil se je količini predlaganih dokazov za izločitev, "saj se ravno v tem vidi pomen posameznih dokazov". Skliceval se je na to, da se enakopravno upoštevajo vsi dokazi pridobljeni v državah članicah EU, ki "smo jih dolžni spoštovati, razen če gre za kršitev temeljne pravice, kot sicer navaja obramba". Prepričan je, da sta tako na Finskem kot v Avstriji človekove pravice spoštovane. "Podlaga za pridobitev dokumentov iz Avstrije in Finske je povsem jasna in zakonita. Gre za sodelovanje z državami članicami EU, sporazum pa je podpisala takratna generalna državna tožilka Barbara Brezigar".

"Država zaradi suverenosti ne more trditi, da so finski dokazi nezakoniti, ker slovenski organi tega ne morejo presojati", je še povedal tožilec Andrej Ferlinc.

Zakoniti, a nedovoljeni

Matoz je ugovarjal tožilcu, da sploh ni pomembno, ali so dokazi iz Finske zakoniti, ker se njihova zakonitost presoja glede na finsko pravo. So pa nedovoljeni in se v Sloveniji ne smejo uporabiti, ker so v neskladju s slovensko ustavo, je prepričan Matoz. "V tistem trenutku, ko je vrhovni državni tožilec kot argument uporabil, da je sporazum podpisala Barbara Brezigar, me je šok, ker nisem vedel, ali ima on kak sporazum, ki ga jaz nimam. Če je navedel Brezigarjevo z željo, da da argumentu težo, je zgrešil, ker sem prepričan, da ona tega ne bi nikoli podpisala," je še dodal Matoz.

Matoz: Sporazuma ni podpisala Brezigarjeva

Vse, kar je, navaja Matoz, je to, da v obrazložitvi obtožnega predloga, ki ga je podpisala tožilka Branka Zobec Hrastar, piše, da je Brezigarjeva s Finske prejela predlog za skupni predkazenski postopek, ki je bil podpisan 16. junija 2008, iz tega pa izhaja, da ga je podpisal tožilec Vrtačnik. Dokazi pa so bili pridobljeni pred tem, trdi Matoz.

Začelo se je z Dragom Kosom

V svoji argumentaciji izločitve dokazov je navedel zaslišanje nekdanjega predsednika protikorupcijske komisije Draga Kosa na Finskem 10. aprila 2008. Kot je navedel Matoz, je Kos takrat finskim preiskovalcem izročil več dokumentov, iz katerih naj bi izhajal sum korupcije in seznam vpletenih oseb. Matoz pravi, da je komisija to ugotovila na podlagi prijave Sistemske tehnike, konkurenta na razpisu za nabavo osemkolesnikov. Matoz trdi, da je prišlo do dogovora oziroma nezakonitega izvoza dokazov. "Na Finskem je za preiskavo dovolj že sum, pri nas pa je standard višji in je za preiskavo potreben utemeljen sum."

Kos naj bi opustil državljansko dolžnost

"Kos je po mojem prepričanju ob tem, da ni prijavil sumov kaznivih dejanj našim kriminalistom in glede na to, da je poznal prednosti finske zakonodaje (da je dovolj le sum, op.a), finskim preiskovalcem izročil dokumentacijo, ni opravil državljanske dolžnosti. Postopek se je namreč začel takoj po njegovem zaslišanju na Finskem," je še povedal Matoz, ki je nato v spis predložil zajetno dokumentacijo o svojih trditvah.