Sobotni protesti bodo del vseevropskih demonstracij

Kot je na današnji novinarski konferenci povedal predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS Slovenije) Branimir Štrukelj, ki je ena od soorganizatorjev demonstracij, je treba vedeti, da gre za dve vrsti dogajanj, ki potekajo po Evropi. "Ena so seveda tista, v katera spadamo tudi mi, kjer so izrazito ostri pritiski na varčevalne ukrepe, kjer je gospodarstvo v stagnaciji ali celo upada, kjer so aktivnosti vlad osredotočene na rezanje, sekanje, zmanjševanje in odpuščanje. Druga skupina držav, kot so na primer skandinavske, pa so tiste, ki solidarnostno podpirajo dejavnosti delavcev držav prve skupine."

Preostali soorganizatorji demonstracij so še Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Študentska organizacije Slovenije (ŠOS) in Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS). Na demonstracijah se jim bodo pridružili še Dijaška organizacija Slovenije, Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, Mariboru in na Primorskem ter večina študentskih klubov, ki jih je v Sloveniji 52. Poleg bodo še študentsko društvo Iskra, Gibanje za dostojno delo in socialno družbo, Koordinacijski odbor kulture Slovenije, Zveza civilnodružbenih organizacij Slovenije za pravičnost, enakopravnost, solidarnost in trajnostni razvoj in Nacionalni forum humanitarnih organizacij Slovenije.

Demonstracije v prostem času bodo tudi kazalec večje odločenosti

Kot je še pojasnil Štrukelj, demonstracij v Sloveniji danes ni, ker so se odločili, da pozovejo ljudi na proteste v njihovem prostem času zaradi skrbi in odgovornosti vseh organizatorjev, da se ne moti delovnega procesa in prihrani številne ure.

Hkrati bo udeležba po njegovih besedah na demonstracijah v prostem času tudi kazalo večje stopnje odločenosti ljudi, da pokažejo svoje nestrinjanje z ostrimi varčevalnimi ukrepi, ki ne vodijo iz krize, temveč jo nasprotno poglabljajo. "Ni prav, da se skuša s preostrim varčevanjem ohraniti moč politično-kapitalskih elit na račun socialne države. Slovenska vlada je očitno povsem prezrla pomen ustvarjanja novih delavnih mest in pokazala, da nima pozitivnega programa za zagon gospodarstva, ki bi vzpostavljalo pogoje za oblikovanje delovnih mest."

Posebej je izpostavil, da si vlada krčevito prizadeva, da bi vzpostavila nadzor nad še zadnjim skupnim premoženjem. "O tem pričata oba slaba predloga zakona, in sicer o slabi banki in Slovenskem državnem holdingu. Po drugi strani pa se kriza rešuje tako, da se slabša pogoje za upokojitev, daljša čas dela in rahlja delovna razmerja. Drugega programa ne vidim."

Štrukelj je izrazil upanje, da bodo demonstracije potekale mirno. "Vsa naša prizadevanja so usmerjena v to smer."

V Evropi smo priča kolonizaciji 21. stoletja

Predsednik ZSSS-ja Dušan Semolič pravi, da gre za demonstracije, na katerih bodo ljudje dali močno sporočilo vladajoči slovenski politiki, pa tudi politikom EU-ja, da so ukrepi oziroma "pot, po kateri nas silijo politiki z ekstremnimi varčevalnimi ukrepi, zmanjševanjem in varčevanjem na račun socialnih pravic, z zniževanjem standarda upokojencev, izrazito negotovostjo v prihodnost mladih in s pritiski k znižanju varstva delavk in delavcev v podjetjih in zavodih v imenu večje fleksibilnosti ter lažjega in hitrejšega odpuščanja, slaba. Gre za pot, ki revščino poglablja. Vsi ti ukrepi služijo konsolidaciji javnih financ, problemu, ki ga niso povzročili upokojenci, mladi ali delavci, temveč pogolten kapital."

Po Semoličevem prepričanju smo v Evropi priča kolonizaciji 21. stoletja. "Ni suverenosti držav, parlamenti, ki so izvoljeni, nimajo nobene moči, razen da potrjujejo. In kolonizatorji so v prispodobi v trojki, ki jo predstavljajo Evropska komisija, Mednarodni denarni sklad in Evropska centralna banka, ob veliki podpori bonitetnih hiš, ki z istimi mikroekonomskimi kriteriji ocenjujejo konkurenčnost narodov, kot da smo podjetje."

Demokracija v Evropi je na najnižji točki

Kot je še izpostavil, so se standardi demokracije v Evropi spustili na ničelno točko. "EU bo očitno treba v temeljih spremeniti. Potrebna bo nova pogodba, ki bo v ospredje postavila varovanje temeljnih človekovih in socialnih pravic, ne pa interese kapitala."

"Že to, kar se dogaja v parlamentu, da je vlada, ne da bi se uskladila s socialnimi partnerji o najpomembnejših stvareh, torej pokojninski in delovnopravni zakonodaji, te kar poslala v proceduro, je velika napaka. Z njo se objektivno znižuje kakovost in standard socialnega dialoga," je še odločen Semolič.

Predsednica ZDUS-a Mateja Kožuh Novak je izpostavila, da so bili starejši prebivalci Slovenije udarjeni štirikrat. "Najprej zaradi tega, ker smo v pokojninsko blagajno vplačevali v povprečju dobrih 34 let z obljubo države, da bomo ta denar dobili, ko bomo stari in ne bomo mogli več delati. Danes ga ne dobimo dovolj. Povprečna pokojnina je 550 evrov, to pomeni, da ima polovica upokojencev manjšo pokojnino kot navedeno. Imamo veliko takih, ki imajo le 200, 300 ali 400 evrov pokojnine, s čimer se seveda ne da preživeti. Udarjeni smo zato, ker ima preveč naših otrok prenizke osebne dohodke, in tudi zato, ker je preveč naših otrok brezposelnih. In ne nazadnje smo udarjeni tudi zato, ker veliko naših vnukov ne more iti študirat v Ljubljano ali Maribor, saj starši nimajo dovolj denarja."

Dovolj je norčevanje iz slovenskega prebivalstva

Kot je poudarila, se mora to norčevanje iz slovenskega prebivalstva, ki se ga gredo vse slovenske vlade, nehati. "Referendum, ki ga napovejo prebivalci, je posledica slabega dela politike in takih referendumov se ne sme prepovedati. Naj pa prepovedo tiste, ki so jih v zadnjih dvajsetih letih stranke neprestano izkoriščale za svoj prestiž. Zato gremo na cesto."

Predsednik Konfederacije novih sindikatov Slovenije – Neodvisnost Drago Lombar je med drugim poudaril, da takega razslojevanja in socialne neenakosti v tej državi še ni bilo, zato so se odločili, da bodo soorganizatorji teh demonstracij.

Predsednik ŠOS-a Mitja Urbanc je povedal, da je 17. november tudi mednarodni dan študentov in da se bodo demonstracij na ta dan udeležili zlasti zato, ker nasprotujejo dolgoročno škodljivim ukrepom vlade, ki so trenutno na mizi. "Želimo, da bi vlada prisluhnila argumentom mladih, saj želimo biti del rešitve, ne problema." Ob tem je poudaril, da vlaganje v mlade pomeni vlaganje v razvoj.