Smrčanje je v bistvu kričanje na pomoč

Dr. sc. Igor Fajdiga, dr. med, specialist otorinolaringolog s Klinike za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo na UKC Ljubljana omenjen posvet smrčačem priporoča, ko ugotovijo, da so kljub spanju zjutraj utrujeni in slabo razpoloženi ter imajo čez dan težave s koncentracijo in prekomerno zaspanostjo. Smrčanje je po prepričanju Fajdige v bistvu kričanje na pomoč. Čeprav sicer ovira dihanje, na določeni stopnji celotnega organizma še ne prizadene pomembneje, vendar pa s stopnjevanjem lahko pride do resnih posledic, kot so na primer možganska kap, do katere med drugim pride zaradi povečanega pritiska in pomanjkanja kisika v krvi, ali celo smrt. "Največkrat pa ljudje zaradi motnje spanja umrejo okoli pete ure zjutraj, ko pride do globoke REM (Rapid Eye Movement) faze, ki je sicer zelo kratka, vendar je takrat tonus mišic najslabši." Prav tako ni zanemarljivo tudi dejstvo, da so smrčači velikokrat socialno prizadeti, saj si pogosto ne upajo na dopust ali službeno potovanje, skrbi jih namreč, da bodo v hotelih ali kampih vzrok nespečnosti drugih. Smrčanje vpliva tudi na partnerske odnose, zaradi česar pari pogosto spijo v ločenih sobah, je pa prav tako pogosto vzrok ločitev in, kot pravi Fajdiga, se je zaradi tega zgodil tudi že umor. Smrčači so velikokrat tudi socialno prizadeti Smrčanje vsekakor tudi ni redek zvočni spremljevalec, saj med spanjem spremlja kar 40 odstotkov odraslih ljudi, vendar je ta vsaj enkrat pogostejši pri moških kot pri ženskah, pri vseh pa narašča s starostjo. "Po statistikah tako smrči 20 odstotkov odraslih, mlajših od 30 let, od 30 do 45 odstotkov starih od 30 do 60 let in od 40 do 60 odstotkov starejših od 60," natančneje pojasni Fajdiga. Od tega ima po njegovih besedah deset, nekateri strokovnjaki pravijo celo 20 odstotkov smrčačev tako hudo oviro, da pride do zastojev v dihanju.

In kaj pravzaprav smrčanje je? Smrčanje je le eden od simptomov oviranega dihanja, ki lahko posamezniku povzroča večje ali manjše težave. Osnovni vzrok je ožina v žrelu, ki jo povzroča mehko nebo. Pri dihanju v njej nastane negativen tlak, ki povzroča ritmično plapolanje mehkega neba in ovira pretok zraka. Zvok smrčanja torej nastane, ko mehko tkivo v zadnjem delu žrela z omenjenim plapolanjem zapre ožino in s tem dihalne poti, vrtinčenje zraka pa povzroča vibriranje mehkega neba ali drugih delov ust, nosu in žrela.

Dejavniki, ki vplivajo na povečanje ožine Na smrčanje posredno vplivajo dejavniki, ki povečajo ožino v višini mehkega neba, in sicer debelost, bolezensko povečanje jezika, ovire v nosu, staranje, uživanje pomirjeval ali alkohola in spanje na hrbtu. Glasnost smrčanja pri zadnjem lahko precej zmanjšate, če ležite na boku, in mnogi pri tem uporabljajo že star trik, da si v žep pižame všijejo žogico za golf ter jo oblečejo tako, da je žogica na hrbtni strani. Vsakič, ko se smrčač torej želi obrniti na hrbet, ga na neželeno odločitev opozori žogica.

Na ožino v višini mehkega neba vplivajo tudi povečani mandlji in žrelnica. Ta je glavni vzrok smrčanja pri otrocih. "Takšni otroci običajno spijo z glavico nagnjeno nazaj in odprtimi usti, kar pomeni, da ne morejo dihati skozi nosek in imajo vso noč odprta usta. Omenjeno vodi do tega, da se jim čeljust ne razvije. Če namreč v otroštvu ponoči nimaš zaprtih ust, ti bo zgornja in spodnja čeljust nepravilno rasla in boš odraslo dobo dočakal s tako imenovanim ptičjim obrazom, to je z majhno čeljustjo in špičastim obrazom. Premajhna čeljust pa spet pomeni, da ima jezik zadaj premalo prostora in pritiska na dihalno pot, kar posledično privede do smrčanja. Takšnim otrokom priporočamo operacijo žrelnice," pojasni doc. dr. Matjaž Fležar, dr. med., spec., iz laboratorija za motnje spanja v bolnišnici Golnik.

Kako poteka zdravljenje smrčačev? Zdravljenje smrčačev lahko poteka kirurško ali nekirurško. "Začeti je seveda vedno treba nekirurško, kot na primer shujšati, potem sledi vse drugo. Sam kirurško ta poseg izvajam tako, da pot na mestu mehkega neba razširim, in sicer tako, da ga preprosto dvignem. Gre za ambulantni poseg, ki traja približno pol ure, z lokalno anestezijo. Operacija ne boli, je pa nekoliko neprijetna zlasti zato, ker je ves ta čas treba držati odprta usta. Po operaciji vsi bolniki dobijo zdravila proti bolečinam in antibiotik, da ne bi prišlo do infekcije. Pacienti pa lahko jedo že od prvega dneva, vendar mora biti hrana mehka in kuhana," nam pojasni Fajdiga. Glede bolečine še pravi, da ne sme biti večja kot pri angini. K zmanjšanju bolečine pa po njegovih besedah veliko pripomore tudi zamenjava inštrumentov, saj je laser, ki ga je uporabljal prej, v bistvu nož, ki dela na principu toplote, zato robove zažge.

Izkušnje pacienta, ki so mu kirurško razširili ožino Glede bolečine pri omenjenem posegu in po njem smo se pogovarjali tudi z nekdanjim Fajdigovim pacientom, ki ni želel biti imenovan. Povedal nam je, da operacija, ki jo je opravil decembra lani, res ni boleča, vendar pa je nekoliko neprijetna in traja dobre pol ure. Prav tako je imel nekaj težav po operaciji, prve dni malce z govorom, zlasti pa z okusom, ki se mu je povrnil po treh tednih. Bolečine po operaciji so po njegovih besedah takšne kot pri hujši obliki angine. Sicer pa se je pohvalil, da se je po operaciji že prvi dan veliko bolj naspal, predvsem pa je čutil, "da je dobil velik dotok kisika".

Koliko stane kirurški poseg? Če se odločite za takšen poseg, boste na operacijo na Kliniki za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo na UKC Ljubljana čakali od dva do tri mesece, zanjo pa odšteli 750 evrov, saj tovrstne storitve zavarovalnica ne plača. V zasebnih ordinacijah čakalnih vrst seveda ni. Drugače pa Fajdiga še pove, da v Italiji ta storitev stane okoli dva tisoč, v Nemčiji pa tri tisoč evrov. "Za Hrvaško ne vem, vendar mislim, da pri njih nihče ne dela tovrstnih operacij, vsaj ne s takšno metodo, kot to počnem jaz."

Obstajajo torej še drugačne metode kirurškega reševanja teh težav, kot na primer, da se namesto razširitve poti zatrdi mehko nebo. "Ožina torej ostane, včasih še večja, ker mehko nebo zatrdijo tako, da ga v globino zapečejo in se tako naredi brazgotina, ki ožino lahko še zmanjša. Res pa je, da je mehko nebo trše in zato ne vibrira več in tako posledično ni več zvoka. Toda kakovost spanja se ne izboljša, saj je smrčanje simptom oviranega dihanja."

Ali je operacija dokončna rešitev? Glede na to, da operacija ni poceni, je najbrž eno izmed prvih vprašanj smrčačev, kako učinkovita je pravzaprav takšna rešitev. "Tudi to se je v zadnjih desetih letih precej spremenilo in zdaj bi morala ta operacija načeloma vzdržati do konca, seveda pa se je treba zavedati, da staranja ne moremo zaustaviti. Nekaj mehkega neba se lahko namreč vedno povesi in se znova pojavi blago smrčanje," pojasni Fajdiga.