V SLS podpirajo prodajo NLB in NKBM, a vztrajajo, naj država v omenjenih bankah obdrži kontrolni delež.
"Ocenjujemo, da v zvezi s tem ni treba spreminjati koalicijske pogodbe," je po seji izvršilnega odbora povedal predsednik SLS Radovan Žerjav. So se pa pripravljeni pogovarjati o predlogih za spremembe političnega sistema, ki so jih podali v SDS.
SLS: Država naj v bankah obdrži kontrolni delež
SLS podpira prodajo Nove Ljubljanske banke (NLB) in Nove Kreditne banke Maribor (NKBM) strateškemu partnerju, ki bo zagotovil razvoj obeh bank tako znotraj kot zunaj Slovenije, pri čemer vztrajajo, naj država v obeh največjih slovenskih bankah obdrži kontrolni delež. V stranki podpirajo tudi prodajo Telekoma Slovenije strateškemu partnerju, ki bo na dolgi rok zagotovil razvoj in širitev podjetja ter zagotavljal stabilna delovna mesta, je v izjavi medijem danes v Ljubljani dejal Žerjav.
Koalicija je v ponedeljek pri premieru Janezu Janši razpravljala o možnosti prodaje državnih bank in podjetij v celoti, za kar se zavzema finančni minister Janez Šušteršič. Za to je potrebna sprememba koalicijske pogodbe, ki pa jo morajo podpreti vse podpisnice. Žerjav zaradi stališča SLS v koaliciji ne pričakuje težav. V tem trenutku se mu zdi ključno, da se izpelje projekt t.i. slabe banke.
"Predlog o uvedbi večinskega volilnega sistema je absolutno nesprejemljiv"
So se pa v SLS pripravljeni pogovarjati o predlogih za spremembe političnega sistema, ki so jih pred kratkim podali v SDS. "Pripravljeni smo se pogovarjati o vseh točkah in iskati ustrezne rešitve," je dejal Žerjav in opozoril, da je predlog o uvedbi večinskega volilnega sistema za SLS "absolutno nesprejemljiv". Prepričani so, da bi bil za Slovenijo škodljiv.
Bolj kot politični sistem se jim zdi problematičen "politični razred", zato predlagajo, da se pripravi zakon ali kakršenkoli drug mehanizem o prednostni obravnavi sodnih postopkov, v katere so vpleteni politiki in javni funkcionarji, ter sodnih postopkov, povezanih z lastninskimi prevzemi. "Zdi se nam, da je to v tem trenutku ključni problem in ključno sporočilo mnogih protestov," je prepričan Žerjav.
Poleg tega predlagajo, naj se prouči zakonodaja o odvzemu premoženja, "ki očitno še vedno ne deluje in je po moji oceni in oceni SLS problematična", je povedal Žerjav. Hkrati predlagajo, naj se na državni ravni oblikujejo štiri posebne projektne ekipe za pripravo dokumentacije pri projektih gradnje hidroelektrarn na srednji Savi, gradnje drugega tira železniške proge Divača-Koper, tretje razvojne osi in vodnih ureditev.
Žerjav: Najprej je treba najti krivca za izginule podpise
Na vprašanje, ali v SLS pred torkovo interpelacijo še vedno podpirajo ministra za notranje zadeve Vinka Gorenaka, je Žerjav ponovil, da je treba najprej najti krivca za izginule podpise pod pobudo za referendum o zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank. "Dokler ni jasno, kaj se je v zvezi s temi podpisi zgodilo, ne vidim nobenega razloga, da bi kogarkoli obtoževali," je dejal.
Žerjav sicer vztraja pri tem, da na kongresu marca ne bo več kandidiral za položaj predsednika stranke, čeprav ga je veliko ljudi poskušalo prepričati, naj si premisli. "Kar sem rekel, sem rekel," je odločen. Znotraj stranke tako poteka razprava, kdo bi bil najboljši kandidat za njegovega naslednika. Žerjav je prepričan, da bodo pravočasno našli pravo ime.
3
