Slovenske bolnišnice so v prvem polletju poslovale nekoliko slabše kot v enakem obdobju lani, a na ministrstvu pravijo, da rezultati zaradi sprejetih sistemskih sprememb niso neposredno primerljivi.
Vzrok za to so izplačilo tretje četrtine plačnih nesorazmerij, izplačila napredovanj iz leta 2011 in spremembe plačne lestvice.
Slabih 12 milijonov evrov primanjkljaja
Vseh 26 slovenskih bolnišnic je v prvih šestih mesecih letos ustvarilo slabih 12 milijonov evrov primanjkljaja, kar pomeni v povprečju 1,97 odstotka vseh prihodkov bolnišnic. Polovica med njimi je skupaj ustvarila 1,8 milijona evrov presežka prihodkov nad odhodki, polovica pa 13,8 milijona evrov izgube. Najvišje primanjkljaje so izkazale Ortopedska bolnišnica Valdoltra ter splošne bolnišnice v Brežicah, na Ptuju, v Trbovljah, na Jesenicah ter v Izoli in Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana.
Bolnišnice nadaljujejo varčevalne ukrepe
Kot so ob tem danes sporočili z ministrstva za zdravje, bolnišnice nadaljujejo varčevalne ukrepe tako na sistemski ravni kot na ravni posameznih bolnišnic, zato od tistih, ki poslujejo negativno, še naprej zahtevajo dosledno izpolnjevanje sanacijskih ukrepov.
Levji delež izgube nosijo tri bolnišnice
Bolnišnice ocenjujejo, da bodo poslovno leto končale s skupaj skoraj 17,5 milijona evrov izgube, samo tri med njimi skupaj napovedujejo skoraj 17 milijonov evrov primanjkljaja. Sicer pa na poslovanje bolnišnic vplivajo tudi kumulativni primanjkljaji iz preteklih let, ki so konec lanskega leta znašali 112,39 milijona evrov.
Lekarne in zdravstveni domovi poslujejo bolje
Boljša je slika pri poslovanju javnih lekarn in zdravstvenih domov. Prve imajo ob polletju skoraj 3,7 milijona evrov presežka prihodkov nad odhodki, drugi pa po lanskem negativnem poslovanju v tem obdobju tokrat izkazujejo dobrih 1,6 milijona evrov presežka prihodkov nad odhodki. Oboji napovedujejo pozitivno poslovanje do konca leta.
4
