Slovenska škofovska konferenca obeležuje 15 let

Škofovska konferenca je zbor škofov nekega naroda

Škofovska konferenca je zbor škofov nekega naroda ali določenega ozemlja, ki v medsebojni edinosti in hierarhični povezanosti z rimskim papežem ter v skladu z Zakonikom cerkvenega prava, statutom in drugimi pravnimi normami izvršuje nekatere naloge v blagor vernikov na ozemlju lastne škofovske konference. Po statutu so člani Slovenske škofovske konference vsi krajevni in pomožni škofje, ki jim je v okviru lastne škofije zaupano posebno poslanstvo.

Slovenska škofovska konferenca šteje 11 članov Slovenska škofovska konferenca šteje enajst članov. Poleg Urana še celjski škof ter podpredsednik Slovenske škofovske konference Anton Stres, novomeški škof Andrej Glavan, mariborski nadškof in metropolit Franc Kramberger, koprski škof Metod Pirih, murskosoboški škof Marjan Turnšek, koprski pomožni škof Jurij Bizjak, ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, mariborski pomožni škof Jožef Smej, in mariborski pomožni škof Peter Štumpf. Naknadno je bil za člana imenovan tudi upokojeni beograjski nadškof in metropolit Franc Perko.

Prvi predsednik Slovenske škofovske konference je bil pokojni ljubljanski nadškof in metropolit Alojzij Šuštar, drugi pa tedanji ljubljanski nadškof in metropolit Franc Rode, sedaj prefekt kongregacije za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja. Kot tretji je predsednik leta 2004 postal mariborski škof Franc Kramberger, četrti pa je od 16. marca lani dalje ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran.

Slovenski škofje so bili do ustanovitve samostojne Slovenske škofovske konference z drugimi škofi na področju nekdanje Jugoslavije povezani v Jugoslovansko škofovsko konferenco, znotraj katere je bila 20. junija 1983 ustanovljena Slovenska pokrajinska škofovska konferenca.

Slovenski škofje so na seji 25. julija 1992 pripravili osnutek statuta samostojne Slovenske škofovske konference. Papež Janez Pavel II. je po pridobitvi pozitivnega mnenja kongregacije za škofe in urada za odnose z državami pri državnem tajništvu Vatikana, 19. februarja 1993 v skladu z normami in določbami cerkvenega prava potrdil statut samostojne Slovenske škofovske konference, 20. februarja pa je kongregacija za škofe izdala dekret o njeni ustanovitvi. S tem je Cerkev na Slovenskem dobila večjo pravno trdnost in samostojnost.