Slovenščina ni ogrožena in ne bo izumrla vsaj še nekaj generacij

"Za nadaljnji razvoj slovenščine in njeno polno življenje je najbolj pomembno to, da je zanimiv, pester in kulturno ter ekonomsko bogat sam slovenski svet," je dejal slovenist Marko Stabej. Vprašanje izumrtja slovenščine je bilo večkrat predmet strokovnih debat. Da maternemu jeziku vseh Slovencev, zaradi vplivov drugih jezikov, predvsem v globaliziranem svetu vedno bolj uveljavljene angleščine, še ne preti izumrtje je potrdil tudi Stabej z oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete. "Slovenščina ni ogrožena in ne bo izumrla vsaj še nekaj generacij - če pa bo takrat začela izumirati, bo to hkrati s tako rekoč vsemi drugimi evropskimi jeziki," je dejal.

Slovenščina ne sodi med "najmanjše jezike" sveta Tudi statistični podatki nakazujejo na to. Slovenščina ne sodi med "najmanjše jezike" sveta. Po številu govorcev ima namreč le 5 odstotkov vseh jezikov na svetu več kakor dva milijona govorcev. Tako sodi slovenski jezik kljub svoji sorazmerni majhnosti v elitno skupino jezikov, in to na 179. mesto med 5 odstotkov najbolj razširjenih jezikov na svetu. Tako nacionalne kot evropske jezikovne politike precej dobro skrbijo, da bodo jeziki živeli in se razvijali še naprej, meni Stabej.

O aktualni slovenski jezikovni politiki je Stabej dejal, da je "še vedno preveč usmerjena v ohranjanje in varovanje slovenščine, premalo pa v opremljanje ter ponudbo slovenščine - v obliki raznih jezikovnih in prevajalskih orodij, enojezičnih in dvojezičnih e-slovarjev in terminoloških virov". Dodal je, da je zelo važen segment pri temu tudi ponudba slovenščine za tujce in priseljence.

Stabej: Uporaba tujih izpeljank pozitivna Uporabo tujih izpeljank in drugih slengovskih izrazov v sodobni slovenski literaturi Stabej ocenjuje za pozitivno. Po njegovih besedah je jezikovna pestrost literature njena prednost. Spomnil je, da uporaba pogovornega jezika v literaturi ni nič novega. "Tudi če v manjši meri, se je to dogajalo že od začetka slovenske književnosti naprej. Spomnite se Linhartovega Matička," je dejal.

Slovenci in Slovenke ne moremo brez znanja tujih jezikov Dodal je, da Slovenci in Slovenke sicer ne moremo brez znanja tujih jezikov - "njihovo znanje je že zdaj naša sorazmerna prednost". "Svoj jezik in kulturo se zares lahko naučimo ceniti šele takrat, ko moramo v stiku s tujimi sogovorniki premisliti, v čem smo nekaj posebnega, v čem se razlikujemo od vseh drugih. Teh stikov je vse več, in zato je tudi vse več novih govorcev slovenščine," je pojasnil Stabej.

Opozoril je, da je med slovenskimi državljani in državljankami tudi veliko ljudi, ki govore drugi materni oziroma prvi jezik. Slovenija zanje naredi še veliko premalo, čeprav nekaj nastavkov dobre prakse je, je dejal.

Materni jezik velike večine prebivalstva Slovenije je slovenščina Po izsledkih vseh popisov prebivalstva na ozemlju Slovenije po prvi svetovni vojni je materni jezik velike večine prebivalstva Slovenije slovenščina. Sicer pa se delež prebivalstva, katerega materin jezik je slovenščina od leta 1953 stalno znižuje. Za narodni manjšini sta materna jezika italijanščina in madžarščina, po podatkih statističnega urada pa v Sloveniji naraščata deleža oseb, katerih materna jezika sta romščina ali albanščina.

Slovenščina pozna okoli 50 narečij Slovenščina pozna okoli 50 narečij, to je posebnih oblik, ki se govorijo na čisto določenem zemljepisnem področju; ta se povezujejo v naslednjih sedem narečnih skupin: koroško, primorsko, rovtarsko, gorenjsko, dolenjsko, štajersko in panonsko. Leta 2002 je ob popisu prebivalstva slovenščino kot materin jezik navedlo 87,9 odstotka prebivalcev, navajajo na statističnem uradu.

Stabej je spomnil, da tudi drugod po Evropi ugotavljajo, da priseljenci s svojimi jeziki niso ovira, temveč potencial, in sicer ne le v kulturnem, temveč tudi v gospodarskem smislu. "Zadovoljen in uspešen priseljenec, ki bo znal dobro tako jezik gostiteljice kot svoj jezik, bo lahko postal posrednik med svojim trenutnim in nekdanjim okoljem," je ocenil.